dolenjska

Karmeličanke v Mirni Peči že četrt stoletja

22.5.2022 | 19:30 | Besedilo in foto: L. Markelj

Slovesno mašo je vodil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje v prisotnosti upokojenega škofa msgr. Andreja Glavana ter drugih duhovnikov. Prvi na levi je mirnopeški župnik g. Janez Rihtaršič.

Karmeličanski samostan Marije, kraljice angelov, tu stoji že 25 let!

Mirna Peč - Pred četrt stoletja, 1. maja 1997, je nadškof in metropolit dr. Franc Rode v Rogovili pri Mirni Peči blagoslovil nov karmeličanski samostan Marije, kraljice angelov.

Včeraj so sestre s slovesno sv. mašo, ki jo je vodil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje v prisotnosti upokojenega škofa msgr. Andreja Glavana in še nekaterih drugih duhovnikov, obeležile visok jubilej, maše pa so se udeležili mnogi verniki iz domače župnije in od drugod, ter mirnopeški župan Andrej Kastelic.

Zgodovina karmela se je pravzaprav začela pisati že pred tremi desetletji, ko je leta 1992 domačinka Angela Makše z oporoko zapustila karmeličankam hišo z zemljiščem, da bi tu postavile nov samostan. Bila je osnovnošolska prijateljica s. Agneze Saje, doma iz Jablana pri Mirni Peči, katere dolgoletna želja je bila prav ustanovitev karmela v rodnem kraju. S pomočjo mnogih podpornikov, dobrotnikov, sorodnikov je ta podvig uspel. S. Agneza je leta 2008 kot prva v novi novomeški škofiji prejela odličje sv. Jožefa, najvišje škofijsko priznanje. Nekaj let je bila tudi priorica samostana.

Danes je v samostanu osem sester, najstarejša je Angležinja, ostale so Slovenke.

Sestre molijo, a opravljajo tudi gospodinjska dela, skrbijo za vrt, kjer si marsikaj pridelajo, imajo še nekaj čebel, pečejo hostije in krasijo sveče za posebne priložnosti. Njihov hišni duhovnik je zdaj g. Jože Razinger.

Škof Saje: karmel ima izredne pomen za vesoljno Cerkev

Škof Saje je mirnopeški rojak.

Mirnopeški karmeličanski samostan ima za novomeško škofijo in sploh za Cerkev na Slovenskem izreden pomen, je na slovesni maši poudaril škof Andrej Saje. Karmeličanke so – poleg kartuzijancev v Pleterjah – namreč tu edine predstavnice strogega kontemplativnega reda: sestre se v samoti, odmaknjene od zunanjega sveta (tudi s klavzurnim zidom) posvečajo nenehni poglobljeni molitvi. Ven gredo res v izjemnih primerih. Kot pravijo, so zaprte, da so lahko bližje Jezusu. A z ljudmi so vseeno povezane in mnogi se nanje obračajo za pogovor in molitev v hudih preizkušnjah, stiskah, krizah. V samostanski kapeli je vsak dan maša, kamor prihajajo verniki.

Škof Saje se je karmeličankam zahvalil za pogum in vztrajnost, saj so bili za novo skupnost določeni dvomi in nasprotovanja celo na strani cerkvenih oblasti, »ker da to morda ni božja volja. A danes vidimo, da je to bilo v božjem načrtu in smo zato lahko hvaležni sestram, da so prišle v Mirno Peč, da so imele ta uvid in pogum, da so to skupnost osnovale, vztrajale in so tu na kontemplativen način prisotne, da molijo za vse in da je karmel posvečen kraj za celotno župnijo, škofijo in Cerkev.«

Priorica s. Mirjam Rovtar pove, da se v mirnopeški dolini oz. župniji, ki jo zdaj vodi g. Janez Rihtaršič – tudi ta je pri maši poudaril pomen njihove prisotnosti - čutijo zelo sprejete. Za vso pomoč so hvaležne.

‹ nazaj