dolenjska

FOTO: V pralnici novomeške bolnišnice - vsak dan operejo 2.900 kilogramov perila!

4.6.2022 | 15:15 | Besedilo in foto: Lidija Markelj

Novo mesto - V času epidemije koronavirusne bolezni covid-19 je prav gotovo v prvih »bojnih vrstah« stalo medicinsko osebje, od zdravnikov do medicinskih sester in ostalih. Bili so preobremenjeni in v zdravstveni nevarnosti, ko so pomagali hudo bolnim, okuženim z vsaj na začetku zelo neznanim smrtonosnim virusom. A njihovo delo je bilo v javnosti opaženo, pohvaljeno, bili so tudi finančno dodatno nagrajeni.

Bolj kot ne pozabljene in tudi spregledane pa so bile servisne službe v bolnišnici, ki niso zdravstvena dejavnost, a so še kako pomemben člen v celotni verigi, da vse poteka nemoteno. Sem sodi gotovo pralnica. Ta je že v normalnih razmerah zelo pomembna, v času epidemije, ko je bilo pranja in razkuževanja še več in je bilo treba še bolj skrbeti za čistočo, pa še toliko bolj.

Zato smo se podali na ogled pralnice Splošne bolnišnice Novo mesto, kjer vsak dan operejo okrog 2.900 kilogramov perila.

STRAH PRED VIRUSOM

Marjeta Bevec, vodja Službe za preskrbo s perilom, odkrito pove, da je bil njihov izziv na začetku korone najprej premagovanje strahu pred neznanim virusom. »Vse dejavnosti so se zapirale, v pralnici pa smo vedeli, da brez nas ne bo šlo in da moramo delati, a bilo je kup neznank: kako bomo v pralnici postopali z okuženim perilom in vse zmogli, pri tem pa ostali varni in ne okužili svojih bližnjih doma,« pripoveduje Bevčeva. V pralnici je zaposlenih 25 žensk, predvsem vzdrževalk perila ter dve šivilji.

Takoj so se povezali s higieničarko bolnice Ingrid Jaklič, ki jim je razložila, da je postopek dela enak kot pri ostalih virusih, da pa je ključna vestna uporaba varnostnih protokolov in zaščitne opreme, kar je tudi sicer pravilo pri kužnem perilu, pojasni Bevčeva. Delavke so v pralnici poleg običajne delovne uniforme: hlače, majica, jakna z dolgimi rokavi, uporabljale še rokavice, predpasnik, masko in kapo ter zaščitna očala.

PERILA VEČ

Bevčeva pove, da je bila pri tem stroga in so se vsi res držali pravil, kar je v glavnem še tudi danes, ko je – vsaj zdaj spomladi – virus manj »živ«. Kolikor se je dalo, so vzdrževali distanco, se razkuževali, hitro testirali pred začetkom službe, skratka storili so vse, da bi preprečili okužbe in kot ekipa normalno delali.

Dela je bilo v tistem obdobju še več kot običajno. Ob prvem valu epidemije se jim je količina umazanega perila povečala zaradi varnostnih ukrepov in protokolov slačenja in oblačenja ter razkuževanja, malo manj pa je bilo perila, ki prihaja z oddelkov, saj so v bolnišnici izvajali manj hospitalnih programov.

Vse je bilo treba dobro oprati. V pralnici poleg perila covid bolnikov skrbijo tudi za osebno varovalno opremo zaposlenih, ki so v stiku z okuženimi bolniki. »Kužno perilo prihaja v pranje v posebnih, rumenih vrečah. Ta barva je za nas opozorilo, da je perilo v njih kužno in zahteva poseben način rokovanja in pranja,« pove Bevčeva.

KAKO POTEKA PRANJE

Pranje v bolnišnični pralnici poteka avtomatizirano. Glavno pranje je tunelsko pranje. To je pralni stroj, ki omogoča zaprt sistem pranja. Zaradi varčnosti porabe vode in energije ostane tunel vsakodnevno napolnjen in se naslednji dan polnitve samo nadaljujejo. Umazano perilo do pralnice vsako jutro z vozički že ob 6. uri pripeljejo zaposleni s transportne službe z vseh oddelkov.

Nečisto perilo je potrebno najprej sortirati po artiklih: posebej pidžame, rjuhe, brisače, odeje, operacijsko perilo ter zaščitno opremo, kot so majčke, hlače, jakne, zaščitni plašči. Delavke, ki sortirano perilo odlagajo na tekoči trak, morajo biti zelo pozorne in natančne, da se kaj ne zameša. Dvigovanje vreč je tudi fizično naporno.

Tekoči trak vsake 4 minute in pol naprej potegne 35 kilogramov perila. Od začetka, ko se perilo naloži za pranje pa do konca, ko se izvede proces pranja, izpiranja in dezinfekcija traja okrog 50 minut. Doziranje vseh pralnih sredstev je avtomatsko. Za vsak pralni artikel je izdelan program, kjer je definirana potrebna količina pralnega sredstva, temperatura, količina vode in čas izvajanja določene faze. Pomembno je, da delavka na stroju določi pravi program. Po pranju pride na vrsto še stiskanje - namesto centrifuge, ter rahljanje in sušenje.

Poleg tunela uporabljajo za pranje še industrijske klasične stroje, ki so predvsem namenjeni za pranje osebne varovalne opreme, copat, ter krp (mopov) za čiščenje tal…

RJUHE OSUŠENE, ZLIKANE, ZLOŽENE

Oprano perilo pade na sortirni trak. Oblačila, ki jih je treba sušiti, gredo v prostostoječi sušilnik perila. Pri pidžamah, odejah, kopalnih plaščih, otroškemu perilu in brisačah ni likanja. Delavke perilo takoj po sušenju ročno zložijo in ga odnesejo v skladišče na police - za vsak artikel je označeno točno določeno mesto.

Pri rjuhah pride takoj na vrsto likanje. Kot pove Bevčeva, so v bolnišnici, kjer sama dela enajst let, ravno pred korono zamenjali nov valjčni likalni in zlagalni stroj, ki sta povezana, tako da dva valja osušita in zlikata rjuhe, zlagalka pa jih zlaga. Rjuhe pridejo ven vse enako lepo zložene. Neverjetno!

Uniforme medicinskih sester in ostalih zaposlenih likajo na paro. Za likanje hlač in majic imajo napihovalke, za likanje jaken pa se uporabljajo likalni stroji-lutke. Vse gre en dva tri. A čisto brez pomoči delavke ne gre. Na dan zlikajo med 400 in 500 kosov jaken, 200 kosov majic in 400 do 500 kosov hlač.

V pralnici se trudijo, da zaposleni znajo opravljati večje število različnih faz dela, saj je na ta način organizacija dela lažja.

ŠE PERILO OD DRUGOD

Kot pove Marjeta Bevec, vse slovenske bolnišnice nimajo svoje pralnice kot novomeška, kar pa je velika prednost. Pri njih poleg njihovega perila že nekaj let perejo še vse perilo iz brežiške bolnišnice, od lani pa tudi iz Bolnice za bolezni otrok Šentvid pri Stični. Dobro sodelujejo in perilo zunanjih dobaviteljev predstavlja 22 odstotkov vsega. Dve leti nazaj so prali tudi perilo osmih enot novomeških vrtcev.

V pralnici zdaj dnevno perejo okrog 2.900 kilogramov perila. To je res veliko. Njihovo domače perilo lepo oprano in zloženo čaka na policah za ponovno uporabo. V pralnico vsak dan dobijo naročila z oddelkov bolnišnice, koliko česa potrebujejo. Delavka vse pripravi in transportna služba željeno odpelje.

TUDI ŠIVALNICA

Seveda mora pri takih količinah perila delovati šiviljska delavnica. »Marsikaj se raztrga, odtrga se kak gumb, skratka kar se da, popravimo, ne vržemo takoj stran,« pove Bevčeva. V šiviljski delavnici sta dve zaposleni. Kot pove Jožica Mlakar, ki jo najdemo za šivalnim strojem, sta s sodelavko v začetku korone, ko še ni bilo dovolj zaščitnih mask na trgu, šivale celo maske iz blaga in kape za zaposlene. Bevčeva jih pohvali, kako pomemben člen sta v verigi novomeške bolnišnice.

Sicer v pralnici skozi vse leto tudi naročajo nove izdelke: majice, hlače, rjuhe, kar je pač potrebno. Zato pridno sledijo mesečnim odpisom in izmetu že izrabljenega perila.

PONOSNI NA CERTIFIKAT

Da je delo v pralnici novomeške bolnišnice res dosledno opravljeno, dokazuje certifikat Ral, ki ga vzdržujejo že 15 let. Gre za visok nivo nadzora in kakovosti nemškega Inštituta za zagotavljanje kakovosti in izdaje certifikatov, na podlagi opravljenih kontrol laboratorijev iz Hohensteina. »Gre za zunanjo kontrolo in upravičeno smo ponosni, da izpolnjujemo vse zahteve higiene v skladu z Ral standardom. To je neke vrste dokaz, da delamo pravilno in trudili se bomo še naprej,« pove vodja Službe za preskrbo s perilom v novomeški bolnišnici Marjeta Bevec. Vsako sredo opravijo tudi generalno čiščenje vseh strojev.

Ne pozabi omeniti dobrega tima in pripadnosti vseh zaposlenih delavk, ki so se izkazale tudi med korono, ko so se prilagajale in delale tudi popoldne in še ob nedeljah. Sicer njihov delavnik traja od ponedeljka do sobote. Veliko jim pomeni, da vestno delo likaric in peric opazi tudi vodstvo bolnišnice.

Članek je bil objavljen v Živi, prilogi Dolenjskega lista 2. junija letos.

‹ nazaj