kultura

Tujci bodo zasedli Novo mesto

7.6.2022 | 11:30 | I. Vidmar

Priseljenki Lejla Lerič Imamović, psihologinja iz Bosne, in plesalka Daniela  Del Pilar Hočevar Aguilera, Slovenka iz Venezuele, v predstavi Enosmerna vozovnica. (Foto: I. Vidmar)

Priseljenki Lejla Lerič Imamović, psihologinja iz Bosne, in plesalka Daniela Del Pilar Hočevar Aguilera, Slovenka iz Venezuele, v predstavi Enosmerna vozovnica. (Foto: I. Vidmar)

Tujci bodo zasedli Novo mesto
Tujci bodo zasedli Novo mesto

Novo mesto - Danes popoldne ob 19. uri se s predstavo avtobiografskega gledališča Enosmerna vozovnica v Novem mestu začenja tradicionalni festival Teden kultur, ki s sabo, tokrat znova v pozno spomladanskem terminu, prinaša vrsto prireditev in dogodkov, ki jih v sodelovanju s predstavniki številnih v Novem mestu živečih narodov in narodnosti pripravlja novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega dela.

Tako bo jutri na Glavnem trgu koncert Boštjana Gombača in Eduarda Raona in za otroke predstava Super, da smo različni. V četrtek bo koncert Dua Aritmija in Jelene Soro in za otroke glasbeno plesna predstava Afrika je v meni, v petek pa se bo Teden kultur zaključil z Žurom vseh kultur za odrasle in Žulom vseh kultul za otroke. Nastopili bodo pevec skupine MRFY Gregor Strasbergar in Bort Ross, ki se jima bo na odru priključila Ukrajinka Viktorija Hajduk, predstavniki različnih v Novem mestu živečih narodov in narodnosti pa bodo Novomeščanom predstavili značilne jedi njihove nacionalne kuhinje.

Enosmerna vozovnica

Današnja predstava Enosmerna vozovnica zahteva posebno pozornost. Premiero je za sicer sorazmerno zaprt krog občinstva doživela pred enim mesecem v prireditvenem atriju Knjižnice Mirana Jarca. O tem dogodku je Dolenjski list poročal takole: Življenje ni potica, polno preizkušenj je, zanimivih, težkih, tragičnih. Kdor se je rodil s srebrno žlico v roki, težko razume bližnjega, ki mu življenje ni prizaneslo, ki ga je mogoče že v otroštvu udarilo s kladivom po glavi. Pet igralcev je pet usod, pet različnih travm, ki jih ti ljudje nosijo s seboj, se spoprijemajo z njimi in bi se jih radi osvobodili.

Amra Avdibašić, Lejla Lerič Imamović, Daniela Hočevar, Denis Sikirić in Nikola Bajković živijo v Sloveniji, v Novem mestu, a ne od nekdaj. Sem so prišli z različnih koncev sveta zaradi različnih vzrokov in z različnimi zgodbami.

Selitev, revščina, rak, akne in samomor

Amra je prišla k nam iz Bosne kot otrok pred štiridesetimi leti. Njeni starši so šli narazen, mama je vzela hčerko in prišla v Slovenijo. Amra je takrat hodila v drugi razred osnovne šole. V Bosni so ostali vsi njeni prijatelji, vse, kar je poznala in kar je imela rada. Bila je kot roža, ki so jo presadili. O tem, kaj je doživljala, kako so jo tu sprejeli, s kakšnimi predsodki se je morala spoprijemati mala »Bosanka«, Amra pripoveduje skozi poezijo.

Daniela je Slovenka. Njeno polno ime je Daniela Del Pilar Hočevar Aguilera. Rojena v Venezueli, nesrečni južnoameriški deželi, v kateri so se že tako slabe življenjske razmere izrazito poslabšale po prihodu aktualnega predsednika Madura na oblast, kjer se z mesečno plačo v višini petih evrov ne da preživeti, saj bi za nakup najpotrebnejših dobrin morali odšteti vsaj tristo evrov. Daniela je plesalka in je imela v Venezueli plesno šolo, v Slovenijo pa je prek programa repatriacije prišla pred dobrima dvema letoma. Zdaj je zaposlena v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, v katerem uči slovenščino, prevaja, sodeluje pri društvenih projektih doma in v tujini, pomaga romskim otrokom v dnevnem centru, v katerem pripravlja tudi razne delavnice, pa tudi na nekaj plesnih tekmovanjih je že uspešno nastopila. Svojo zgodbo v predstavi Enosmerna vozovnica predstavlja s plesom.

Lejla je prišla k nam iz Bosne, po poklicu je psihologinja in pri nas dela doktorat. Njena zgodba je njen boj z rakom, boleznijo, ki ni samo telesna, ampak ima tudi zelo pomembno duševno stran. Lejla pripoveduje, kako je postala sama svoj pacient, govori o svojem notranjem boju, samozdravljenju, psiholoških metodah, o tem, kako si pomagati, ko ti povejo za strašno bolezen.

Tudi Denis je prišel iz Bosne, in sicer kot prostovoljec v okviru projekta Društva za razvijanje prostovoljnega dela, zdaj pa tu študira medijsko produkcijo. Je glasbenik in je imel v Bosni tudi svojo skupino. Bilo mu je dolgčas, pa se je tudi on pridružil predstavi. Njegove travme, ki jih je želel predstaviti, so v primerjavi z izkušnjami drugih nastopajočih na videz nepomembne in celo smešne, a za mladega človeka, ki si ustvarja svoje mesto v družbi in gradi svojo samopodobo, lahko tudi akne predstavljajo zelo velik problem. Napisal je pesem o depresiji in jo zapel ob spremljavi kitare. Glasba mu je v boju z depresijo zelo pomagala.

Nikola je prišel v Novo mesto zaradi študija. Je namreč študent novomeške Fakultete za organizacijske študije. Ima pa tudi slovenske korenine. Njegova zgodba se začne, ko so mu neko jutro, ko se je prepozno zbudil, prišli povedat, da mu še ni treba vstati, da mu ni treba iti v šolo, in rekli, naj še kar malo počiva. Oče je naredil samomor.

Predstava Enosmerna vozovnica je nastala v okviru mednarodnega projekta Atanea, v katerem sodeluje tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Začelo se je v Španiji. Oče avtobiografskega gledališča je Domingo Ferandis, ki je začel delati z zaporniki in z njimi dosegel odlične rezultate. Cilj projekta je omogočiti ranljivim skupinam in posameznikom, osebam s travmatičnimi izkušnjami, vključitev v družbo. Partnerji projekta Atanea prihajajo iz Španije, Italije, Litve, Grčije, Slovenije in iz Nemčije, predstava Enosmerna vozovnica, ki so si jo konec aprila ogledali v Novem mestu, pa jih je ganila do solz.

Ne bi se šli več tega

Avtorji predstave so vsi igralci, ki v njej predstavljajo svoje zgodbe, sama predstava pa je nastala pod mentorstvom Snježane Blagojević in strokovnim vodstvom dramaturginje Andreje Kopač. »Predstava je nastajala po etapah. V prvi etapi smo morali s skupino vzpostaviti primeren odnos, vzpostaviti zaupanje, da so se sodelujoči lahko odprli in nam zaupali svoje izkušnje, o katerih sicer ne govorijo. To ni bilo preprosto; na začetku smo dobili kar nekaj SMS-sporočil, da jih ne bo, da se ne gredo tega, da izstopajo iz skupine. Pri marsikom je bilo težko doseči, da bodo o svojih izkušnjah govorili in da bodo tako svoje travme tudi preboleli. Potem smo v okviru mednarodnega projekta skupaj potovali, se učili, kako povedati svojo zgodbo, kako napisati scenarij, kako oblikovati zgodbe, in spoznavali dobre prakse. Najprej je bilo treba svojo zgodbo povedati sodelujočim, potem pa posamezne zgodbe povezati med seboj v predstavo. Gre za prehod iz individualnega v kolektivno,« o pripravi predstave Enosmerna vozovnica pripoveduje Snježana Blagojević.

Študij predstave je trajal pol leta, sama priprava pa je zahtevala tudi precej organizacijskih spretnosti in koordinacije, saj so vsi nastopajoči zaposleni oziroma študirajo in imajo tudi druge obveznosti. »Cilj predstave je, da osebna zgodba nastopajočih postane fikcija, da se nastopajoči osvobodijo svoje osebne zgodbe, da ta ni več njihova, ampak da jo le igrajo. Tako ima zanje predstava terapevtski učinek, po drugi strani pa občinstvu pomaga pri premagovanju stereotipov. Gledalec skozi predstavo spoznava, da so ti ljudje, tujci, ki so nekoč prišli k nam, ljudje, kot drugi, da ima vsak svojo zgodbo. Predstava v gledalcu vzbudi empatijo. Razmišljali smo, kako njihove zgodbe združiti, kam jih postaviti. Postaviti smo jih morali nekam, kjer je veliko ljudi, ki bi jim lahko povedali svojo zgodbo, v trgovino ali pa na avtobusno postajo,« pojasnjuje Snježana.

Ko so stopili na oder, so bili pripravljeni. »Zdaj je čas, da to naredimo,« so si rekli. Niso bili zaskrbljeni, kako se bo odzvalo občinstvo. Niso poklicni igralci, zato so svoje zgodbe povedali na način, ki se je njim zdel primeren. In Amra ni bila več Amra, bila je le pripovedovalka zgodbe o neki deklici, ki so jo kot rožo presadili v drug lonček.

‹ nazaj

Galerija (20)

20220428_21472
20220428_21478
20220428_21486
20220428_21488
20220428_21499
20220428_21506
20220428_21507
20220428_21511
20220428_21512
20220428_21514
20220428_21516
20220428_21517
20220428_21523
20220428_21526
20220428_21529
20220428_21543
20220428_21546
20220428_21554
20220428_21558
20220428_21565

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava