Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
četrtek, 25. april 2024
17:00 Delavnica - Mojca Koman: Kulinarika in zelišča, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
17:00 Plesno-glasbena predstava "Juri Muri v Afriki pleše", KCJT Novo mesto
18:00 Nastja Vidmar: Plavanje s kiti v Arktičnem morju Norveške, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
19:00 Literarni večer: Pogovorni večer: Boris Kolar o knjigi ''O vinu, kozah in drugih prevarah'', Knjigarna in kavarna Goga Novo mesto
19:00 Pogovorni večer z Martinom Golobom, večanmenska dvorana Dvor
VečBela krajina
četrtek, 25. april 2024
16:00 Tržnica projektov, OŠ Semič
17:00 Kako je Črnomelj dobil ime? (dramska igra strokovnih delavcev Vrtca Črnomelj), KD Črnomelj
18:00 Hudičev ples - Prireditev ob dnevu upora proti okupatorju in 80-letnici požiga Metlike ter okoliških vasi, KD Metlika
19:00 Odprtje slikarske razstave "Mitologija Bele krajine", KC Semič
petek, 26. april 2024
18:00 Rojstnodnevni koncert partizanskega pevskega zbora in slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, KC Semič
VečPosavje
četrtek, 25. april 2024
18:00 Sanjski muzikal Polna luna, KD Krško
petek, 26. april 2024
17:00 Osrednja občinska prireditev ob dnevu upora proti okupatorju in odprtje razstave likovnih del 34. otroškega likovnega extempora, OŠ Kostanjevica na Krki
sobota, 27. april 2024
10:00 Borčevska proslava, pri Domu krajanov Sromlje
nedelja, 28. april 2024
10:00 Osrednja občinska slovesnost v počastitev zgodovinskih dogodkov Malkovec 2024, pri Vinskem dvoru Deu Malkovec
ponedeljek, 29. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
Več17.6.2022 | 11:15 | STA; M. K.
Foto: Kaja Selko
Kostanjevica na Krki - V Galeriji Božidarja Jakca - Muzeju moderne in sodobne umestnosti so v sredo odprli retrospektivno razstavo del enega najbolj ikoničnih umetnikov na Slovenskem Vladimirja Makuca. Čeprav je bil ta prvenstveno mojster grafike, so prikazali različne razvojne stopnje njegovega izrazito meddisciplinarnega delovanja.
Makučevo umetniško delovanje je namreč segalo tudi na področja risbe, slikarstva, kiparstva, keramike in raznih hibridnih tehnik, saj je Makuc nenehno raziskoval in spreminjal tok svojega avtorskega izraza, je povedal direktor galerije Goran Milovanović povedal.
Po besedah kustosa razstave Mihe Colnerja pa ta temelji na obsežni donaciji Vladimirja Makuca Galeriji Božidarja Jakca. Gre za 53 grafičnih listov iz obdobja med letoma 1957 in 1999, razstava pa kronološko prikazuje razvoj umetnikovega ustvarjanja.
Skupaj je razstavljeno približno 150 likovnih del. Predstavljena so nekatera Makučeva manj znana zgodnja dela iz petdesetih let 20. stoletja, znana in zanj značilna dela zrelega obdobja, in dela, nastala po letu 2000, ko se je Makuc v veliki meri odvrnil od grafike.
Sicer pa Makuc ravno zaradi raznovrstnosti in ustvarjalne zvedavosti sodi med najvplivnejše in najbolj prepoznavne likovne ustvarjalce slovenskega kulturnega območja druge polovice 20. stoletja, je poudaril kustos.
Makučeva ustvarjalna pot je namreč vodila "skozi sedem desetletij in se je skladno z njegovim osebnostnim in umetniškim razvojem, kakor tudi z duhom prostora in časa, nenehno razvijala in spreminjala. Njegov ikonični položaj v lokalni kulturni zgodovini je pogojen prav s slogovno in motivno determiniranostjo, svetovnim nazorom in pomirjenostjo z lastnim položajem interpreta kraške in mediteranske kulturne krajine," je dodal.
Razstava prikazuje Makuca kot človeka in umetnika svojega območja in časa, "na katerega so neizbežno vplivali sočasni tokovi v družbi, kulturi in umetnosti". Kljub temu, da se je navidezno zatekal v intimno in arhaično izraznost, pa je bilo njegovo umetniško delovanje tesno prepleteno z dogodki njegovega življenja, "tako z osebnimi izkušnjami kot s kolektivno družbeno zgodovino", je še ocenil Colner.
Na razstavi so sicer na ogled dela iz zbirk Galerije Božidarja Jakca, Goriškega muzeja in Galerije Antikvitete Novak, iz Makučeve zapuščine in zasebnih zbirk. Ob razstavi, ki bo na ogled do 2. oktobra, je izšel obsežen razstavni katalog. Spremlja jo film v režiji Maje Bahar, ki Makučevo delo umešča nazaj na Kras, je še pristavil Milovanović.
Vladimir Makuc (1925-2016) se je med letoma 1946 in 1950 šolal na Šoli za umetno obrt v Ljubljani in nato med letoma 1946 in 1950 študiral na tamkajšnji Akademiji upodabljajočih umetnosti. Med letoma 1949 in 1963 je deloval kot terenski kopist srednjeveških fresk, leta 1963 pa začel delovati kot neodvisni umetnik.
Za svoje umetniško delo je prejel več odmevnih nagrad. Med temi nagrado Prešernovega sklada (1962), Prešernovo nagrado (1979), Jakopičevo nagrado (1987) in veliko nagrado Grafičnega bienala v Ljubljani (1997). Leta 1966 je bil med šestimi umetniki, ki so Jugoslavijo zastopali na 33. beneškem bienalu. Njegova dela hranijo številne javne in zasebne zbirke. Med temi izstopa Goriški muzej, ki od leta 2003 hrani obsežno donacijo Makučevih del.
Slika 1: Na odprtju
Slika 2: Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac
Slika 3: Marko Rusjan, državni sekretar Ministrstva za kulturo
Slika 4: Miha Colner, kustos razstave
Slika 5: FOTO: V Kostanjevici na Krki pregledna razstava del Vladimirja Makuca
Slika 6: FOTO: V Kostanjevici na Krki pregledna razstava del Vladimirja Makuca
Slika 7: FOTO: V Kostanjevici na Krki pregledna razstava del Vladimirja Makuca
Slika 8: FOTO: V Kostanjevici na Krki pregledna razstava del Vladimirja Makuca
Slika 9: FOTO: V Kostanjevici na Krki pregledna razstava del Vladimirja Makuca
Slika 10: FOTO: V Kostanjevici na Krki pregledna razstava del Vladimirja Makuca
Povezane objave
Ocene komentarjev