DL: Ribolovni režim na Kolpi - Ribe ne poznajo meja

12.7.2022 | 19:30

Jez v Damlju, na katerem so se srečali ribiči, je bil pred leti saniran in je še vedno največja slovenska sladkovodna plaža. (Foto: M. G.)

Jez v Damlju, na katerem so se srečali ribiči, je bil pred leti saniran in je še vedno največja slovenska sladkovodna plaža. (Foto: M. G.)

Damelj - Odprta vprašanja se lahko dolgoročno rešijo zgolj s pripravo ustreznih meddržavnih dokumentov – Vodni in živalski svet ne poznata meja – Srečevali se bodo na vsaki dve leti

Namakanje trnka v mejni reki Kolpi je od nekdaj povezovalo slovenske in hrvaške ribiče. Po osamosvojitvi obeh držav pred 31 leti je bilo tega sodelovanja nekoliko manj in je potekalo ob spremenjenem režimu, a so v tem času športni ribiči z obeh bregov reke izkazali pripravljenost, že kar nujnost, da se uredi enotno upravljanje bogatega vodnega življa v Kolpi, ki seveda ne pozna državnih meja, ampak živi v enotnem habitatu.

Še tesnejše sodelovanje

Leta 2004, ko državi še nista bili del Evropske unije, je bila podpisana deklaracija med ribiškima zvezama Slovenije in Hrvaške o enotnem ribolovnem režimu, prejšnji teden pa so na pobudo obeh zvez in Zavoda za ribištvo Slovenije v Damlju s podpisom memoranduma to sodelovanje nekoliko prevetrili. S tem aktom je pravzaprav nakazano še tesnejše sodelovanje med ribiškimi družinami Črnomelj, Kočevje in Metlika na slovenski strani in športnoribolovnimi društvi Brod iz Broda na Kolpi, Kamačnik Vrbovsko, Mrežnica Duga Resa in ŠRD Ozalj na hrvaški strani. Prav tako želijo najprej opozoriti obe državi na nujnost vpeljave enotnega ribolovnega režima na vseh mejnih rekah, s poudarkom na zaščiti ogroženih ribjih vrst. To odprto vprašanje se lahko dolgoročno reši zgolj s pripravo ustreznih meddržavnih dokumentov, ki pa je do zdaj žal izostala, so v govorih povzeli predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl, predsednik Hrvaške zveze za športni ribolov Vladimir Sever in predsednik Ribiške družine Črnomelj Bojan Levai, ki je bil hkrati tudi idejni vodja in gostitelj tega dogodka.

»Kot pri vsaki stvari bi bilo lahko tudi sodelovanje med ribiči še učinkovitejše, a ne glede na vse med nami ni bilo nikoli večjih težav,« je dejal Tomaž Arko, predsednik Ribiške družine Kočevje, ki gospodari z reko Kolpo na 40 kilometrih od sotočja s Čabranko do jezu v Slavskem Lazu. Izkušnje kočevskih ribičev, ki, mimogrede, poleg Čabranke in dela Kolpe skrbijo tudi za ribji zarod v reki Rinži ter v jezerih v Kočevju in Kočevski Reki in imajo v Sloveniji največje območje, radi povzamejo tudi drugi kolegi, je bilo slišati na jezu v Damlju, kjer so se podpisniki memoranduma obvezali, da se bodo sestajali na vsaki dve leti in urejali vsa odprta vprašanja. Da bo vse držalo kot pribito, so dan končali z vložkom mladic domorodne potočne postrvi in lipana v Kolpo.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava