dolenjska

Naši župani in poslanci o pokrajinah - Ne le o mejah, tudi o nalogah se je treba pogovarjati

2.8.2022 | 18:40 | Nuša Vavtar

Sogovorniki so si edini, pokrajine so v duhu približevanja središč odločanja ljudem nujne, vprašanje pa je, ali so (pre)majhne pokrajine tudi dovolj bogate za izpolnjevanje svojih nalog

Državni svet je v parlamentarni postopek vložil predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, ki predvideva petnajst pokrajin in poseben status Ljubljane. Predlog predvideva ustanovitev Dolenjsko-belokranjske, Gorenjske, Goriške, Koroške, Celjske, Štajerske, Posavske, Zasavske, Spodnjepodravske, Pomurske, Zgornje Savinjsko-šaleške, Primorsko-notranjske pokrajine. Dobili bi tudi Severno osrednjeslovensko pokrajino in Južno osrednjeslovensko pokrajino ter pokrajino Istra. Mestna občina Ljubljana bi imela poseben status.

»S strokovnega vidika je že dalj časa znano, da bi bilo organizacijsko in gospodarno bolje imeti manj pokrajin. Zadnji predlog, 10 + 2 pokrajini, je bil v tem pogledu skladnejši z mnenji različnih strok. Najmanjši obseg pokrajine je postavil na 100.000 prebivalcev. Trenutni predlog razdelitve pokrajin predvideva oblikovanje petnajstih, kar zadovolji skoraj vse predloge s terena, vendar je v nasprotju s strokovnimi mnenji glede na predlagano velikost. O končnem številu pokrajin in združevanju območij se bomo lažje odločili, če bomo jasno opredelili primarni vir financiranja pokrajin. Verjamem, da bi marsikateri zagovornik (pre)majhnih pokrajin ob jasni opredelitvi razvojnih možnosti, ki bodo na voljo pokrajinam, spremenil mnenje. Mestna občina Novo mesto se je pozitivno opredelila do prejšnjega predloga, in ker je zdajšnji glede Dolenjsko-belokranjske pokrajine enak, smo z njim zadovoljni,« o predlogu pravi župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni.

Da je vzpostavitev pokrajin potrebna, menijo tudi v največji vladni stranki, glede vprašanja koliko in kakšne, pa so še nekoliko zadržani. »Treba je decentralizirati razvoj, zato v stranki podpiramo ustanovitev manjšega števila avtonomnih regij, ki bodo sposobne odgovarjati na družbeno-prostorske izzive in prevzeti nekatere naloge in storitve. Ne smemo pa se zapletati v mrežo političnega lobiranja, da bi pokrajine služile lokalni ali državni politiki,« poudarja Jožica Derganc, poslanka Gibanja Svoboda iz Novega mesta.

Da so pokrajine nujne in potrebne, se župani večinoma strinjajo, opozarjajo pa na številne nedorečene podrobnosti. »Pozdravljamo ta prizadevanja, z osnutkom se strinjamo, kakšen bo način organizacije, pa je stvar prihodnjih usklajevanj,« je predlog komentiral Alojzij Kastelic, župan Občine Trebnje.

Župan Občine Metlika Darko Zevnik v dejstvu, da pokrajin še nimamo, vidi oviro za nadaljnji razvoj, njegov črnomaljski kolega Andrej Kavšek pa je zadovoljen, da se v imenu nove pokrajine pojavi ime Bela krajina. »Želimo si, da bi bil sedež enega od organov pokrajine v Črnomlju, kakor je bilo tudi prvotno predvideno,« poudarja.

Uslišano Posavje

Pokrajina Posavje je ena manjših in v prvotnem predlogu ni bila predvidena v samostojni obliki. »Veseli me, da smo bili pri sprejetju pokrajinske zakonodaje uslišani, da statistična regija Posavje postane samostojna pokrajina. Predlog predvideva več regij, kot je bilo prvotno predlagano, a statistične regije, kot je npr. Posavje, so že uveljavljene in kot regija funkcionirajo že leta,« o predlogu pravi župan Mestne občine Krško mag. Miran Stanko.

»Zadovoljen sem, da je v tem predlogu končno upoštevano mnenje posavskih občin o samostojni regiji. Prepričan sem, da se mora Posavje razvijati kot somestje in tako krepiti svoj razvoj. Menim, da je do resnične in učinkovite regionalizacije Slovenije še dolga pot. Kako uspešna bo, pa bo odvisno od resursov in nalog, ki jih bodo regije imele,« dodaja župan Občine Brežice Ivan Molan.

Predlog podpira tudi brežiška poslanka Svobode mag. Nataša Avšič Bogovič: »Želja po samostojni regiji je med Posavci že leta, saj imamo že številne ustanove. Posavje kot samostojna regija se mi zato zdi prava odločitev.« Podobno meni Tomaž Lisec, poslanec stranke SDS iz Sevnice: »Predlog zakona za ustanovitev pokrajin močno podpiram, saj verjamem, da si Posavje geografsko, zgodovinsko in politično zasluži svojo pokrajino.«

V Sloveniji je koncept razvojnih regij v omejenem obsegu že uveljavljen, vendar trenutno nima upravne in izvršilne moči, zato so nadaljnji koraki v tej smeri nujni, pravi župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk: »Država je močno centralizirana, kar povečuje razvojne razlike med regijami, in namen pokrajin je prav v zmanjševanju teh razlik. Namen regije pa je reševati izzive, ki presegajo obseg in delovanje ene občine. Takšna ureditev je kot vmesna stopnja med občino in državo zato potrebna, kar potrjuje tudi dosedanje sodelovanje med občinami, saj je posavska regija gospodarsko, geografsko in družbeno že povezana.«

Prednostne naloge so različne

»Številne odločitve je treba z državne ravni prenesti bližje interesom posameznih zaokroženih območij, saj so prednostne naloge mnogih velikokrat drugačne od ‘ljubljanskih’, temu pa mora slediti tudi denar. Menim, da razporeditev sedežev posameznih organov pokrajin po številu prebivalcev občin v nekaterih primerih ni najustreznejša, saj bi bilo smiselno upoštevati tudi katera druga merila in cilje,« o predlogu meni Jože Tanko, poslanec stranke SDS iz Ribnice.

Vprašanje pristojnosti

»Predlog zakonodaje o pokrajinah v osnovi pozdravljam, predvsem sprejemanje odločitev čim bližje tistim, ki jim te odločitve krojijo usodo. Menim, da je sicer bolje imeti manj pokrajin, a tudi število, ki ga predlaga strokovna skupina, je sprejemljivo. Pomembnejše je, katere pristojnosti bodo prenesene na pokrajinsko raven in z njimi vred finančni viri za njihovo izvajanje. Oblikovane pokrajine bi pomenile pomoč pri delovanju občin in prispevale k skladnejšemu regionalnemu razvoju. Podatki kažejo, da se razlike med urbanim in neurbanim delom Slovenije povečujejo, podeželje se prazni, stara obmejna območja pa so opustela. Nadaljevanje takšnega trenda slabi delovanje države in njenim prebivalcem ne zagotavlja enakih možnosti za življenje. Prepričan sem, da ustanovitev pokrajin ta trend zaustavlja,« meni dr. Vladimir Prebilič, župan Občine Kočevje.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.

‹ nazaj