dolenjska

Posledice suše - močno bo oklestila pridelek

5.8.2022 | 13:40 | Mojca Leskovšek Svete

Razpoke na njivi v Prečni pri Novem mestu (Foto: M. M.)

Razpoke na njivi v Prečni pri Novem mestu (Foto: M. M.)

Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju smo letos dobili nekoliko več padavin kot na Gorenjskem, vsekakor pa premalo – Kmetijska svetovalka Andreja Brence: »Na sušo se bomo morali navaditi in z njo živeti«

»Lani nas je malo uspavalo, ker je bil na vsake toliko časa dež. Letos pa imamo spet sušno leto,« pravi Andreja Brence, kmetijska svetovalka na KGZS – Zavod Novo mesto. V zahodnem delu države je letošnja suša ena najhujših do zdaj, naš konec pa je, kot pravi Brencetova, v tem vegetacijskem obdobju dobil vsaj nekaj padavin. »Tudi Gorenjska je letos bistveno bolj suha, kot je pri nas,« pravi in dodaja, da o škodi še ne moremo govoriti, ne more pa reči, da škode zaradi suše pri nas ni.

Zaradi suše je v vsej državi razglašena velika požarna ogroženost, elektrarne na naših osrednjih vodotokih pa so na primer junija v prenosno omrežje oddale samo 280,6 milijona kilovatnih ur oz. le 51,4 odst. lanskih količin, zaradi česar sta jim pri pokrivanju potreb znova na pomoč priskočili predvsem Termoelektrarna Šoštanj in Nuklearna elektrarna Krško, ki pa kljub nizkim pretokom reke Save in visokim temperaturam ozračja obratuje s polno močjo in skladno z upravnimi omejitvami, zato je izkoristek elektrarne nekoliko slabši.

Tudi na našem območju že marsikje veljajo prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, pranje vozil in za polnjenje bazenov. (Foto: Komunala Novo mesto)

Tudi na našem območju že marsikje veljajo prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, pranje vozil in za polnjenje bazenov. (Foto: Komunala Novo mesto)

V številnih občinah po državi imajo zaradi pomanjkanja padavin in zmanjšane izdatnosti vodnih virov že prepovedi rabe vode za nenujne potrebe ali pa opozarjajo na racionalno porabo vode. Tako je tudi na našem območju na primer Komunala Brežice že 30. junija obvestila uporabnike pitne vode s celotnega območja občine Brežice, da je zaradi povečane porabe pitne vode prepovedano uporabljati pitno vodo za zalivanje vrtov, zelenic, nasadov, pranje vozil in za polnjenje bazenov ter da sta prepovedana tudi odvzem vode in polnjenje gasilskih cistern iz hidrantov, razen za namen gašenja požarov in odpravo posledic drugih elementarnih nezgod, 21. julija pa je Komunala Novo mesto objavila ukrep racionalne rabe pitne vode, ki velja za Mestno občino Novo mesto ter občine Škocjan, Mirna Peč, Žužemberk, Straža, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice in Šentjernej, kjer je sicer prepovedano uporabljati pitno vodo za zalivanje, pranje vozil in polnjenje bazenov že od 5. julija. Sicer pa so zaradi suše najbolj prizadeti kmetje.

Poljedelci imajo največje težave.

MANJKA PREK 200 MM PADAVIN

Andreja Brence

Andreja Brence

»Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju smo letos dobili nekoliko več padavin kot na Gorenjskem, vsekakor pa premalo,« pravi Brencetova. Ta trenutek, kot pravi, manjka v vegetacijskem obdobju že več kot 200 mm padavin. »V dolgoletnem povprečju bi morali imeti do zdaj 600 mm padavin, imamo pa jih malo čez 300, kar pomeni strašen primanjkljaj,« pravi in dodaja, da se to mogoče niti ne sliši tako grozno. Bolj grozno se sliši, da so na primer v Krškem v tem trenutku na 310 mm padavin, kar pomeni, da je v tem koncu padlo od 280 do 340 mm padavin, dolgoletno povprečje za celotno območje pa znaša od 1.000 do 1.100 mm. »Razen zadnjih padavin, ki so bile mirne in počasne, tako da nobena kaplja ni šla v nič, so bile vse padavine v nevihtah, ko zemlja ne sprejme toliko vode, kot bi je lahko, ker voda odteče. Drugi del problema pa so nenormalno visoke dnevne temperature, ki tudi požgejo, tako da smo v kar slabi situaciji,« pravi in dodaja, da so v celotni situaciji poljedelci tisti, ki imajo največje težave.

Suša ima negativen vliv na vse, kar je posejano; tako na primer na pridelek koruze, še hujše pa je, kot pravi, da smo se komaj navadili sejati strniščne posevke, da zemlja ni gola, pa se teh posevkov, ki so dragoceni za rodovitnost tal, zdaj ne moremo sejati, ker ni dovolj vlage.

Na sušo se bomo morali navaditi in z njo živeti.

KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI UKREPI

»Kratkoročno je tako, da je treba čakati na dež in posejati, ko bo napovedan, če seveda takrat ne bo že prepozno za setev,« pravi. V sadjarstvu se zaradi suše zdaj izogibamo letnih rezi, razen pri kakšnih koščičarjih, zato da ne bomo povzročali dodatnih opeklin. »Včasih smo že v tam času opravljali kakšne letne rezi, letos pa priporočamo, da se še malo s tem počaka, da bodo šle temperature nad 30 mimo,« pravi. V vinogradništvu bo treba nekaj več pozornosti posvetiti posebej v tistih vinogradih, ki so na lahkih tleh, redčenju in razbremenjevanju trte, da bo tisto grozdja, kar bo ostalo, lepo dozorelo. »Pri jagodičju, ki je posajeno, pa brez namakanja tako ali tako ne gre,« pravi in dodaja, da so pri jagodičju tudi že vzpostavljeni namakalni sistemi. Bo pa treba poskrbeti tudi za senčenje sadik jagod po sajenju, ki so zdaj že v večini primerov posajene, ter robid in malin, ki so zdaj še v rodnosti.

Podrobneje v aktualni tiskani številki Dolenjskega lista - nova je izšla včeraj, 4. avgusta.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava