Pozabljena polovica Novega mesta: Za postavitev trajnega obeležja Ilki Vašte pred mestno hišo

8.8.2022 | 12:30

Del kolektiva PPNM (z leve proti desni): Natalija Zanoški, Meta Kocjan, Klavdija Kotar in Maja Žunič Fabjančič (Foto: M. M.)

Del kolektiva PPNM (z leve proti desni): Natalija Zanoški, Meta Kocjan, Klavdija Kotar in Maja Žunič Fabjančič (Foto: M. M.)

Novo mesto - Lokalno partnerstvo Pozabljena polovica Novega mesta je na koncertu Mance Berlec v Parku rastoče knjige v sklopu Festivala novomeško poletje prejšnji teden zbralo prvih 65 podpisov podpore obiskovalk in obiskovalcev koncerta za premislek lokalne skupnosti o postavitvi doprsnega kipa Ilki Vašte pred mestno hišo.

Kot je znano, želi Pozabljena polovica Novega mesta (PPNM) skozi istoimensko tematsko pešpot in številne druge aktivnosti obuditi spomin na ženske, ki so s svojim delom zaznamovale Novo mesto, a so bile doslej spregledane. Partnerstvo si že od začetka delovanja, tj. leta 2016, prizadeva tudi za postavitev spominskih obeležij 13 izjemnim posameznicam novomeške preteklosti, ki jih zaenkrat še ni.

»Predvsem želimo lokalno skupnost spodbuditi in vključiti v premislek, kdo bi si zaslužil doprsni kip na enem od štirih praznih podstavkov pred mestno hišo. Ob Janezu Trdini in Dragotinu Ketteju je arhitekt Marjan Mušič predlagal, da naj bi na Glavnem trgu svoje mesto dobili kulturni ustvarjalci. Sam je navedel še tri, Mirana Jarca, Ivana Vrhovca in Ferdinanda Seidla, s tem da slednja nista kulturnika. Nadalje pa je konservatorski načrt ob zadnji prenovi trga ta seznam spremenil in hkrati dopolnil: umaknili so Jarca, obdržali Vrhovca in Seidla, dodali pa Božidarja Jakca in Marjana Mušiča,« je povedala predsednica društva Est=etika Natalija Zanoški.

Na sredinem koncertu Festivala novomeško poletje so predstavnice PPNM zbrale prvih 65 podpisov podpore. (Foto: Alan Orlič)

Na sredinem koncertu Festivala novomeško poletje so predstavnice PPNM zbrale prvih 65 podpisov podpore. (Foto: Alan Orlič)

Kot je dejala, se o postavitvah tovrstnih obeležij lokalne skupnosti odločajo same, postopka ne predpisuje nobena zakonodaja, zato je po njenem prepričanju sedaj še pravi čas, da se ob novi podobi trga kot skupnost odločimo, komu bi namenili doprsne kipe na še štirih praznih podstavkih. Partnerstvo Pozabljena polovica Novega mesta v luči nadaljevanja ideje arhitekta Mušiča o »zaslužnih kulturnih ustvarjalcih« predlaga, da se na primer na mesto naravoslovca in geologa Ferdinanda Seidla raje umesti pisateljico Ilko Vašte. »Vsekakor pa bi bila v sklopu izbora imen pomembna širša javna razprava,« dodaja Zanoškijeva. 

»Skoraj vsi Novomeščani vedo, da je pisateljica Ilka Vašte živela v našem mestu. Spomnijo se, da je nekje v mestu tudi ulica z njenim imenom. Vendar večinoma ne poznajo njenega dela. Če bi dobila trajen doprsni kip, bi najverjetneje vsi vedeli, da sodi med najbolj plodovite slovenske avtorje zgodovinskega romana, med katerimi se kar trije dogajajo v Novem mestu, ter da s skupno enajstimi romani, dvanajstimi, če štejemo zadnjega, ki še ni bil objavljen, še danes velja za eno najbolj plodovitih slovenskih pisateljic,« je ob predstavitvi začetka zbiranja podpisov podpore na koncertu povedala članica kolektiva Meta Kocjan, tudi ena od vodičk po pešpoti PPNM.

»Predvsem se zahvaljujemo organizatorjem Festivala novomeško poletje, da so nas povabili na svoj dogodek in dali priložnost predstaviti naš projekt obiskovalcem koncerta. Najlepša hvala vsem, ki so že oddali svoj podpis, ostali ga bodo lahko v kratkem še na kakšnih podobnih dogodkih in jeseni tudi prek spleta,« je zaključila Maja Žunič Fabjančič, vodja Regijskega NVO centra.

Predstavnice PPNM so ob predstavitvi projekta med drugimi dosežki še navedle, da se z letošnjim letom Novo mesto lahko pohvali s štirimi novimi ulicami, poimenovnimi po ženskah. Smo dočakali čas, ko si bo kakšna zaslužila tudi doprsni kip?

M. M.

Komentarji (1)

9.8.2022 2   (3)   (1)   OceniJožko 
Vsekakor pohvalna aktivnost, vendar na način kot je postavljen spomenik Leonu Štuklju. To velja tudi za pesnika in pisatelja, ki imata svoje mesto pred mestno hišo. Tja bolj spada kip recimo Frana plemenitega Šukljeta, uspešnega politika, narodnega buditelja, kreatorja gospodarske podobe ne samo Dolenjske ampak tudi vsega takratnega slovenskega ozemlja. "Očeta" dolenjske in belokranjske železnice, Kot dolenjski poslanec bil v Kranjskem deželnem zboru in nato v Dunajskem državnem zboru. Franc Jožef I, Habzburško Lotarinški, mu je 1908 podelil dedni plemiški naslov s svojim grbom. Do svoje smrti 1935, je bival na svojem gradu Kamen, ki mimogrede, nima nobenega obeležja o tem, za Novo mesto, pomembnem gospodu ....itd. Kot nasledni pomemben možakar za Novo mesto, je Josip Zurc, ki je bil 25 let župan "največje občine bivše kranjske dežele", deželni poslanec, večkrat odlikovan. Seveda tudi ugleden gostilničar v Kandiji. Tudi ta razpadajoča stavba v Kandiji, še vedno nima nobenega obeležja o tem za Novo mesto, zaslužnem gospodu. Bodimo torej nekoliko bolj širokogledi in upoštevajmo, kdo je krojil gospodarstvo in druge pomembne aktivnosti na tem območju in ta dva gospoda si vsekakor zaslužita mesto pred Rotovžem. Prioritetno !

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava