Evidentiranje delovnega časa - Bo 'štemplanje' v službi obvezno?

14.8.2022 | 17:00

Da elektronsko evidentiranje delovnega casa ni težava, pojavlja pa se jim
vprašanje, ali bo sistem res omogocal kredibilno evidentiranje delovnega casa,
menijo v podjetju Aklih. (Foto: osebni arhiv)

O elektronskem evidentiranju delovnega casa so mnenja deljena.

Elektronsko evidentiranje ur ni novost – Podjetja, ki ga uporabljajo, so zadovoljna – Tista, ki ga ne, imajo pomisleke – Zveza svobodnih sindikatov Slovenije dopolnitve podpira

Ministrstvo za delo z Luko Mescem na čelu je pripravilo osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, s katerimi bi med drugimi novostmi uvedli obvezno elektronsko evidentiranje delovnega časa. Z elektronsko aplikacijo za beleženje delovnega časa bi se natančno beležili prihod, odhod, malica in nadure delavcev.

Namen zakonskih sprememb je preprečiti zlorabe delodajalcev nad zaposlenimi, pravijo na ministrstvu. Podjetja, predvsem manjša, so se na predlog odzvala z nekaterimi pomisleki, da je elektronsko evidentiranje v praksi že v podjetjih, v katerih so tak način evidentiranja prepoznali kot koristnega, v tistih, v katerih je delo fleksibilno, pa tak način ni praktičen in širi birokracijo. Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije spremembe pozdravlja, delavci pa se strinjajo, da je elektronski sistem za delodajalca pregleden, vseh kršitev nad zaposlenimi ne bo odpravil, ima pa tudi slabosti.

Elektronska evidenca v praksi dobra

V Kmetijski zadrugi Trebnje - Krka uporabljajo elektronsko evidentiranje delovnega časa vsi zaposleni, teh je nekaj več kot 240. »Naše izkušnje so dobre, saj je sistem pregleden in v veliko pomoč pri obračunu plač. Tudi pri delu od doma ali terenskem delu nimamo težav,« pravi vodja računovodstva in financ Mojca Vozelj. Dodaja, da je prav, da se vsako podjetje samo odloči glede na karakteristike, ki jih imajo zaposleni pri svojem delu, ali jim tak sistem ustreza ali pa uporabljajo drugačne prakse.

En način evidence ni dovolj

Ivan Novak: »En način beleženja delovnih ur ni dovolj za različna dela, ki jih ljudje opravljamo.« (Foto: M. L. S.)

Za zdaj velja, da se vodenje evidenc prisotnosti lahko opravlja tudi tako, da delodajalec obkljuka prisotnost delavca na delovnem mestu ter da je ta opravil osem ur dela dnevno. Da je evidentiranje že elektronsko, kjer je to mogoče, npr. v proizvodnji in večjih podjetjih, v katerih na tak način delodajalci lažje spremljajo prihode in odhode zaposlenih, nekje pa to ni mogoče, meni Ivan Novak, direktor Gozdarstva Grča iz Kočevja. »V našem podjetju je del zaposlenih s fleksibilnim delovnim časom, zato mislim, da en način beleženja ni dovolj za različna dela, ki jih ljudje opravljamo.«

»Nadzor naj bo naša vest, spoštovanje in razumevanje drug drugega,« pravijo v mirnskem podjetju Aklih, v katerem se ukvarjajo z vizualno komunikacijo, s produktivnim oblikovanjem in 3D-tiskom. Menijo, da bi bila za tako odločitev ali predlog potrebna simulacija oz. prototip, saj je to ena izmed odločitev, ki je ne bi smeli sprejeti na podlagi mnenj, ampak na podlagi znanja in človekove želje za prihodnost. Dodajajo, da elektronsko evidentiranje delovnega časa sicer ni težava, pojavlja pa se jim vprašanje, ali bo sistem res omogočal kredibilno evidentiranje delovnega časa.

Del zaposlenih v šentjernejskem podjetju Iskra PIO ima možnost izvajanja dela na daljavo, kar so v polno prakso uvedli med epidemijo. Pripravili so projekt prehoda na nov sistem beleženja ur s podporo interne elektronske aplikacije, v katero zaposleni poročajo svoje delovne ure za vsak posamični dan. »Zavedamo se, da nov trend dela prinaša večjo časovno fleksibilnost za zaposlene, zato v podjetju stremimo k pristopu, da so zaposleni seznanjeni z delovnimi nalogami, ki jih morajo opraviti. Za zdaj se praksa izkazuje za pozitivno, hkrati pa zaznavamo tudi povečano sodelovanje med zaposlenimi in boljšo digitalno sledljivost izvedenih aktivnosti, zato menimo, da je obvezno sledenje prisotnosti na delovnem mestu nepotrebno, saj se s tem le povečuje stroške internih operacij podjetja in širi nepotrebna birokracija,« dodajajo v podjetju.

ZSSS podpira spremembe v zakonu

»Dejstvo je, da je število kršitev pravic delavcev na področju delovnega časa, zagotavljanja počitkov in odmorov zelo veliko, zlasti zdaj, ko delavcev primanjkuje, in v dejavnostih, v katerih so tudi plače zaposlenih delavcev nizke,« pravijo na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri spremembe in dopolnitve Zakona o evidencah s področja dela in socialne varnosti podpirajo. Dodajajo, da uvedba elektronskega beleženja delovnega časa ne bo v celoti odpravila kršitev na področju delovnega časa, počitkov in odmorov, prepričani pa so, da bo pripomogla k njihovemu zmanjšanju.

Kaj menijo zaposleni

Mojca Femec (Foto: osebni arhiv)

Da je tak način evidentiranja že ustaljena praksa, ki se ji je na delovnem mestu, na katerem ga je uporabljala, pokazala kot dobra, pravi Mojca Femec, tajnica Gasilske zveze Trebnje, ki v trenutni službi ne uporablja elektronskega beleženja delovnih ur. Dela v manjšem kolektivu, poleg tega pa ima tudi sama rada urejene evidence, zato se ji zdi, da ji elektronsko evidentiranja ne bo prineslo sprememb. »Kjer je zaposlenih veliko, mislim, da je elektronsko evidentiranje dobro, saj delodajalcu omogoča boljšo preglednost. Takšnega načina evidentiranje ne uporabljam, vendar sem ga v eni izmed prejšnjih služb,« pravi in dodaja, da je to mogoče dobrodošlo za delodajalca, ne bo pa prineslo velikih sprememb za delavce, saj »delodajalci, ki iščejo možnosti za goljufanje, vedno najdejo način«.

Delavec, ki je v podjetju Adria Mobil zaposlen že več kot dvajset let, meni, da je elektronsko evidentiranje dober sistem beleženja ur, sploh v podjetju z veliko zaposlenimi, kot je Adria. Edina pomanjkljivost po njegovem mnenju je, da se beleži samo prisotnost na delu in ne dejansko opravljeno delo.

Druge novosti

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podpira predloge, vseeno pa dodaja, da »ostaja nekaj nejasnosti v povezavi z opravljanjem dela na daljavo.« (Foto: Unsplash)

Predlagane spremembe veljavne ureditve se nanašajo tudi na opredelitev pojma delavca; po novem se bo kot delavec štel tudi tisti, ki na drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika. Razjasnile se bodo dileme glede roka za prijavo delavca v socialno zavarovanje in glede podatkov, ki bi jih bilo treba vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa. Določile bi se globe in sankcije za odgovorno osebo ob kršitvah v evrih, saj so v trenutnem zakonu zneski določeni še v tolarjih. Predlaga se še pooblastilo inšpektorja za delo za izrekanje glob v razponu, so predlagatelji zapisali v Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Pripombe in predloge delodajalcev in sindikatov se zbirajo do 27. avgusta.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.

Nuša Vavtar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava