gospodarstvo

Projekt HE Mokrice stoji - Poplavna varnost je »drugorazredna« tema

26.8.2022 | 12:30 | Jelica Koršič

Boštjan Pišotek, HESS

Brežice - Gradnja hidroelektrarne Mokrice se še ne bo začela – Upravno sodišče prepovedalo izdajo gradbenega dovoljenja – Društvo za proučevanje rib Slovenije ne odneha s pritožbami – Zdaj še vprašanja, ali je zaradi podnebnih sprememb gradnja hidroelektrarn sploh smiselna

Konec julija je upravno sodišče odločilo, da se gradbeno dovoljenje za hidroelektrarno (HE) Mokrice ne sme izdati, dokler ne bo dokončno odločeno o tožbi, s katero Društvo za proučevanje rib Slovenije nasprotuje tej gradnji. Investitorji – družbe HESS (Hidroelektrarne na spodnji Savi), Infra in Eles – si te odločitve želijo čim prej in pri tem upajo, da bo prinesla odrešitev omenjenim družbam in prebivalcem ob spodnjem toku Save, ki si želijo protipoplavno zaščito za svoje imetje. Ob letošnjem pomanjkanju padavin pa so naravovarstveniki izpostavili še vprašanje, ali je gradnja hidroelektrarn sploh še smiselna. Stroka trdi, da je – prav zaradi ohranjanja življa v vodi.

Poleg Društva za proučevanje rib Slovenije so k aktualnemu okoljskemu ministru Urošu Brežanu svoje nasprotovanje gradnji HE Mokrice predstavili tudi Mladi za podnebno pravičnost. Minister Brežan jih je sicer poslušal, potem pa jim poskušal razložiti, da je gradnja HE Mokrice korak v pravo smer: »Prav z vidika podnebne nevtralnosti in ciljev, ki smo si jih zastavili na ravni države in EU. Prav tako ta projekt polaga tudi veliko pozornosti na ohranjanje narave. Predvidenih je kar 123 omilitvenih ukrepov, ki zadevajo rastlinske in živalske vrste ter ekosistem.«

Pred kratkim pa je bilo slišati še nekatera mnenja, da zaradi podnebnih sprememb hidroelektrarn sploh ne bi smeli več graditi. Zaradi pomanjkanja padavin ne delujejo s polno močjo ali jih celo ustavijo (npr. Solkan), torej niso učinkovit vir energije. Strokovnjaki so nasprotnega mnenja, pravi vodja projekta HE Mokrice Boštjan Pišotek: »Navajanja nekaterih nepoučenih 'naravovarstvenikov' so zavajajoča ter predvsem brez kakršnih koli dokazov in utemeljitev. Seveda HE ob nizkem vodostaju obratujejo z manjšo močjo, v večini leta pa ne. HE na spodnji Savi so projektirane tako, da lahko obratujejo tudi pri nižjih pretokih in zaustavitev zaradi nizkih pretokov do zdaj še nismo imeli. Nameščene kapacitete HE na spodnji Savi so dovolj velike, da lahko ob primernih pretokih v naslednjih mesecih proizvedejo vso načrtovano letno proizvodnjo. In vsaka električna energija, ki je proizvedena v domačih elektrarnah med energetsko krizo, je še toliko pomembnejša, kajti cene električne energije so na evropskem trgu še vedno rekordno visoke.«

Kljub slabi proizvodnji in hidrologiji je podtalnica na območju spodnje Save ravno zaradi pretočnih akumulacij še vedno ustrezno visoka in s tem predstavlja ogromen rezervoar pitne vode, Sava na tem delu pa zaradi globine in velike količine akumulirane vode omogoča ohranitev habitatov in ribjih vrst, tudi tistih, ki so uvrščene na seznam Nature 2000, še pojasnjuje Pišotek.

Sušno obdobje pravzaprav kliče po gradnji novih hidroelektrarn oz. takšnih večnamenskih projektih, kot je gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi, in to predvsem z vidika varovanja okolja in zanesljive pridelave hrane, saj pretočne akumulacije kot veliki zalogovniki vode nudijo veliko boljše razmere kot prostotekoči vodotoki. »V sušnem obdobju, kot ga imamo letos, tako proizvodnja električne energije pravzaprav niti ni na prvem mestu, ampak hidroelektrarne rešujejo predvsem problem, kako na ozemlju čim dlje zadržati čim večje količine vode. Večji volumen vode hkrati pomeni tudi njeno počasnejše segrevanje, predvsem v globinah, kar je ugodno za ribe, in boljše napajanje podtalnih voda, ker posledično krepi zaloge pitne vode. Po drugi strani se pri prostotekočih vodotokih pojavlja problem hitrega upadanja gladin in skokovitega porasta temperatur vode, s čimer se zmanjšuje življenjski prostor živalskim in rastlinskim vrstam, kar posledično vodi v ogrožanje biotske pestrosti. Zato lahko rečemo, da so hidroelektrarne tudi ključen ukrep za prilagoditev podnebnim spremembam,« poudarja Pišotek.

KAJ PA POPLAVNA VARNOST

Obstoječe stanje zelo resno ogroža tudi poplavno varnost, saj boljše in hitrejše rešitve, kot je gradnja HE Mokrice, dejansko ni. Zato vsak zamik gradnje predstavlja nadaljnjo veliko izpostavljenost krajanov v vaseh Čatež, Krška vas, Velike Malence, Mostec, Dobova, Mihalovci, Loče in Rigonce. Seveda reka ne pozna meja in zaradi poplav je ogrožena tudi poplavna varnost na hrvaški strani.

Ne preseneča raziskava javnega mnenja v občini Brežice, ki je pokazala, da kar 87 odstotkov anketiranih podpira gradnjo HE Mokrice in dokončanje projekta HE na spodnji Savi, pojasnjuje Gorazd Pozvek, vodja poslovnega sektorja v HESS. »Gradnji zadnje v verigi ne nasprotuje nobeno društvo iz Posavja ali civilna iniciativa. Tudi stroka je jasno zavzela stališče, da so načrtovani ukrepi izvedljivi in najboljši mogoči ter da ne bodo povzročili izginotja nobene živalske ali rastlinske vrste in da bo tudi po posegu zagotovljena dolgoročna celovitost narave.«

Brežičani zdaj vse upe polagajo na predsednika vlade Roberta Goloba. On je energetik, dolgo je delal na tem področju in dobro ve, kako stvari stojijo. Ker njegova vlada dobro sodeluje tudi z nevladnimi organizacijami, pričakujejo, da jih bo znal prepričati, da je gradnja HE Mokrice nujna čim prej, da se bo ta agonija zavlačevanja končala.

‹ nazaj