gospodarstvo

Cvetko Sršen najpozneje konec oktobra s čela Telekoma Slovenije

2.9.2022 | 08:00 | STA; M. K.

Cvetko Sršen (foto: arhiv; STA)

Ljubljana - Nadzorni svet Telekoma Slovenije je včeraj sprejel sklep o prenehanju mandata predsednika uprave, Posavca Cvetka Sršena, ki je bil na čelu družbe od marca lani, in članice uprave Barbare Galičič Drakslar, in sicer z dnem imenovanja novih članov uprave oz. najpozneje 31. oktobra. Z mesta člana uprave so medtem nadzorniki krivdno razrešili Tomaža Jontesa.

Jontes je bil z mesta člana uprave razrešen s četrtkom. Do imenovanja novega člana uprave so nadzorniki za vodenje komercialnega stebra pooblastili člana uprave Mitjo Štularja, so po včerajšnji seji nadzornega sveta prek spletne strani Ljubljanske borze še sporočili iz Telekoma Slovenije.

V upravi Telekoma Slovenije poleg omenjenih sedi še delavska direktorica Špela Fortin.

Do sprememb v upravi družbe prihaja teden dan pred skupščino, na kateri bodo odločali o prevetritvi nadzornega sveta. Menjavo pet od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu predlaga Kapitalska družba (Kad).

Kad, ki je lastnik 5,59 odstotka Telekoma, predlaga razrešitev Iztoka Černoše, Karle Pinter, Marka Kerina, Radovana Cerjaka in Jurija Toplaka, med nadzorniki pa naj bi ostal dosedanji član Aleksander Igličar. Za nove člane nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ki bi štiriletni mandat mandat nastopili z dnem imenovanja na skupščini, so predlagani Roman Jerman, Tadeja Čelar, Alenka Čok Pangeršič, Miha Žejn in Robert Cimerman.

Razlog za odpoklic je med drugim, da se s strani novih članov nadzornega sveta, ki niso sodelovali pri sprejemanju preteklih odločitev, pregleda upravičenost njihovega sprejema ter spremljanje učinkov določenih preteklih investicij oz. odločitev glede na dejansko stanje. Kot primer so v Kadu navedli nakup podjetja Actual I.T.

Po poročanju nekaterih medijev je bil 30 milijonov evrov vreden nakup tega podjetja preplačan in negospodaren, v upravi pa naj zanj ne bilo soglasja, saj naj bi mu nasprotovala Štular in Jontes. V Telekomu so pozneje zatrdili, da je bil opravljen skrbni pregled posla, dve revizijski hiši pa sta pripravili neodvisni cenitvi prevzete družbe.

Ker je Telekom Slovenije sistemsko pomembno podjetje, se je Sršenovo menjavo in druge spremembe v upravi v javnosti tako ali tako pričakovalo kmalu po skupščini in prevetritvi nadzornega sveta.

Sršen je bil na čelu družbe od marca lani, potem ko so nadzorniki, imenovani v času prejšnje vlade, z dotedanjo upravo pod vodstvom Tomaža Seljaka sklenili dogovor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Ob prihodu na čelo največjega telekomunikacijskega operaterja v državi se je soočal z očitki političnega imenovanja, saj je aktiven član SDS in je v preteklosti kandidiral tudi za krškega župana. Telekom se je v času njegovega mandata otepal z očitki radodarnega oglaševanja v medijih, naklonjenih SDS in prejšnji vladi, ter financiranja televizije Nova24TV v solastništvu članov in poslancev stranke SDS prek nadomestila za distribucijo programov.

V javnosti je odmevala tudi zgodba, ko je reorganiziral programska mesta v svoji shemi in dva izmed najbolj gledanih programov Pop TV in Kanal A s 4. in 8. mesta uvrstil na mesti 11 in 12, medtem ko sta programa Nova 24 TV in Nova 24 TV 2 dobila mesto 7 in 8.

Medtem ko je Telekom že pred Sršenovim prihodom televizijo Planet TV prodal madžarski medijski družbi TV2 media, pa je v času njegovega mandata uprava ustavila prodajo 100-odstotnega lastniškega deleža družbe TS Media, ki je med drugim lastnica in upravljalka portalov Siol.net, Najdi.si in Bizi.si. Najugodnejšo ponudbo naj bi takrat oddal United Group, ki ima v lasti tudi telekomunikacijskega operaterja Telemach, pozneje pa je v Sloveniji zagnal tudi medij N1.

Sršen je tedaj poudarjal, da so po njihovi oceni nad koristmi prodaje pretehtale priložnosti TS Media na trgu, a obenem so se v javnosti pojavljala mnenja, da je šlo pri odločitvi za željo ohranitve vpliva takratne vladajoče politike nad portalom Siol.net.

Telekom je sicer pod Sršenovim vodstvom lani in v letošnjem prvem polletju krepil dobiček, pri čemer pa so prihodki na ravni skupine stagnirali ali celo nekoliko upadli, še bolj izrazit pa je bil ob močni konkurenci padec prihodkov na domačem trgu.

‹ nazaj