FOTO: Rdeč krog in bela pika sta novomeška

20.9.2022 | 18:30

Knafeljčevo markacijo je na spominsko  obeležje narisal Mladen Živkovič, vodja dolenjskih in belokranjskih  markacistov in dobitnik Knafeljčeve diplome za življenjsko delo. (Foto:  I. Vidmar)

Knafeljčevo markacijo je na spominsko obeležje narisal Mladen Živkovič, vodja dolenjskih in belokranjskih markacistov in dobitnik Knafeljčeve diplome za življenjsko delo. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Rdeč krog in bela pika sta simbol slovenskega gorništva, ki označuje več kot 10.000 kilometrov slovenskih planinskih poti. Knafeljčeva markacija planince vodi po pravih poteh tudi na celotnem območju nekdanje Jugoslavije. Narisal jo je Alojz Knafeljc, Novomeščan, pravzaprav Šmihelčan, saj tedaj Šmihel še ni bil del Novega mesta. Planinsko markacijo z rdečim krogom in belo piko je narisal pred stotimi leti, ob stoletnici pa je njegova markacija na stičišču Pugljeve ulice in Župančičevega sprehajališča v Novem mestu dobila spominsko obeležje.

V soboto so bila ob odkritju spominskega obeležja Alojzu Knafeljcu in stoletnici njegove markacije Planinska zveza Slovenije, Mestna občina Novo mesto in Planinsko društvo Krka pripravili slovesnost, na kateri je o Alojzu Knafeljcu in Knafeljčevi markaciji spregovoril tudi slavnostni govornik, predsednik planinske zveze Slovenije Jože Rovan, ki je med drugim dejal: »Knafeljčeva markacija je nedvomno najbolj prepoznaven simbol Planinske zveze Slovenije. Alojz Knafeljc je leta 1922 z objavo navodil za markiranje potov uveljavil enoten sistem označevanja planinskih poti, ki je v veljavi še danes. Kanfeljčeva markacija, bela pika, obkrožena z rdečim kolobarjem, je le del širšega sistema označevanja planinskih poti, saj poleg markacije uporabljamo še smerne puščice in usmerjevalne table, ki jih je Knafeljc pobarval z rdečo barvo in nanje z belo barvo napisal smeri in čas hoje. Tudi po stotih letih sledimo njegovemu zgledu, le da je danes vsebina na tablah dopolnjena s podatkom o nadmorski višini stojišča. Pogosto nas planinci sprašujejo, ali pri risanju markacij uporabljamo šablone. Ne, sploh ne. Zanimivo je, da je s prosto roko lažje narisati okroglo Knafeljčevo markacijo kot pasasto markacijo, kakršne uporabljajo naši sosedi, Italijani in Avstrijci. Knafeljc je z izbiro barv in oblike zadel v polno. Ustvaril je lep, enostaven in dobro viden simbol. Markacisti poleg označevanja poti, čistimo njihovo traso, obrezujemo podrast, odstranjujemo podrta drevesa ter vzdržujemo lesena in jeklena varovala. Pri nas za razliko od tujine tudi tehnično najbolj zahtevna in odgovorna dela izvajajo prostovoljci. Kljub prostovoljnemu delu pa stroški vzdrževanja planinskih poti niso majhni, običajno pa jih pokrivajo planinska društva, zelo dobrodošla pa je tudi pomoč pokroviteljev, kakršen je tudi podjetje Krka.«

Spominsko obeležje so odkrili Novomeški župan Gregor Macedoni, predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in predstavnica podjetja Krka Ljudmila Kastelec. (Foto: I. Vidmar)

Spominsko obeležje so odkrili Novomeški župan Gregor Macedoni, predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in predstavnica podjetja Krka Ljudmila Kastelec. (Foto: I. Vidmar)

Rovan je ob tem poudaril, da so planinske poti največji športni objekt v Sloveniji, ki jih ob 60.000 članih uporablja okrog 300.000 ostalih državljanov in gostov iz tujine. »Mislim, da je skrajni čas, da je naša dejavnost ne samo prepoznana kot družbeno koristna, ampak da je tudi redno sistemsko financirana,« je še dodal.

Ob odkritju obeležja, katerega avtor je arhitekt Igor Merlin, glavni pobudnik postavitve pa nekdanji predsednik Planinskega društva Krka Novo mesto Anton Progar, je novomeški župan Gregor Macedoni med drugim povedal, da bo šla prav mimo tega obeležja tudi trasa nove Slovenske kulturne poti, ki bo potekala od Vrhnike do Vinice.

Alojz Knafeljc je bil učitelj, kartograf in planinec. Rojen je bil 23. junija leta 1859 v Šmihelu pri Novem mestu, umrl pa je 26. aprila 1937 v Ljubljani. V Novem mestu je obiskoval gimnazijo in po maturi najprej služboval kot učitelj, potem pa je kot risar sodeloval pri konstrukciji železniške povezave med Hrpeljami in Kozino, kjer je skrbel za različne oznake in merne table. Ko je bil premeščen v Beljak, je bil leta 1900 med ustanovitelji ziljske podružnice Slovenskega planinskega društva. Med letoma 1906 in 1915 je služboval v Trstu, potem pa do upokojitve na Češkem in v Zagrebu. Leta 1922 je po upokojitvi postal načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva, pred tem pa je za Planinski vestnik napisal navodila za markiranje poti in izdelavo smerokazov. Od 1928 do smrti je bil oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih, na kar opozarja spominska plošča na skali ob jezeru. Narisal je več zemljevidov in grebenskih kart, med drugim Julijcev in Kamniških Alp. Po njem se imenujeta planinski priznanji Knafelčeva diploma, ki ga PZS podeljuje od leta 1960, in Knafelčevo priznanje, ki ga podeljujejo od leta 2004.

Za markacije na slovenskih planinskih poteh in tudi za same poti skrbi 900 markacistov, ki svoje delo opravljajo kot prostovoljci. Vodja odbora za planinske poti za Dolenjsko in Belo krajino je Mladen Živkovič, ki je ob odkritju spominskega obeležja nanj narisal Knafeljčevo markacijo, lani pa je kot markacist od Planinske zveze Slovenije prejel Knafeljčevo diplomo za življenjsko delo. Markacist je že od leta 1991, planinski vodnik pa od leta 1985.

I. Vidmar

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava