TPV-ju zlato nacionalno priznanje za inovacijo

21.9.2022 | 08:15

Na Brdu pri Kranju (Foto: STA)

TPV-jeva nagrajena inovacija

Brdo pri Kranju - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je včeraj v okviru Dneva inovativnosti na Brdu pri Kranju že dvajsetič podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem. Na letošnji prireditvi, ki je potekala pod sloganom Z inovacijami presegamo meje, je podelila sedem zlatih, 23 srebrnih, 12 bronastih in tri posebna priznanja.

TPV med sedmerico

Farmacevtska družba Lek je zlato nacionalno priznanje prejela za koloidno suspenzijo super paramagnetnih železovih nanodelcev za zdravljenje anemije, TPV Automotive za razvoj lahkega tankostenskega nosilca kolesa, HighFly za električni vodni skiro, Domel za mokro suho sesalno enoto, Cleangrad za drsna vrata za čiste prostore, Steklarna Hrastnik in razvojni center eNeM za izdelavo trajnostne steklene embalaže z uporabo zelenega vodika in recikliranega stekla ter Pipistrel Vertical Solutions za Pipistrel Velis Electro.

Prejemniki posebnega nacionalnega priznanja za inovacijski izziv so letos Engrotušev projekt Ana Roš & Tuš za širši družbeni vidik, Iskraemecov Zeleni pingvin za širši okoljski vidik ter digitaliziran električni hyper avtomobil podjetja Tushek v računalniški igrici Grid Legends za širši promocijski vidik Slovenije v svetu.

To leto sta na regionalne razpise prispela 202 inovacijska predloga, za katerimi stoji nekaj več kot tisoč inovatorjev in inovacijskih ekip. Že junija se je odvilo 11 regijskih podelitev najboljšim inovatorjem v regijah, ena podelitev je bila prejšnji teden - dolenjska na Otočcu, ena pa bo novembra. 45 najboljših inovacij iz vse Slovenije pa se je potegovalo za priznanja na nacionalni ravni.

Krka z največ zlatimi

Tradicija podeljevanja priznanj najbolj inovativnim na regionalni ravni šteje 26 let, zadnjih 20 let pa poteka tudi nacionalna podelitev. V tem času je GZS nagradil že več kot 11.000 inovatorjev za več kot 3440 inovacij. Na nacionalni ravni je bilo v teh letih podeljenih 169 zlatih priznanj. Podjetje, ki je največkrat prejelo zlato nacionalno priznanje, pa je Krka.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je vesel, da so med letošnjimi inovacijami tako produktne kot procesne, kar pomeni, da "imamo v naši državi širok in pester nabor podjetij in organizacij, ki so sposobne inovirati na res širokem področju". Poudaril je, da se z iskanjem in razvojem novih rešitev presegajo meje. Podjetja in organizacije krepijo družben vpliv, skrbijo za uspešen zeleni prehod, veča se tudi prepoznavnost Slovenije in njenega gospodarstva.

Kapitala primanjkuje

Je pa Šimonka kritičen do tega, da Slovenija že vrsto let sodi v skupino zmernih inovatorjev in je zaradi premajhnega vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije pod povprečjem EU po kazalnikih inovativnosti. Šimonka meni, da mora ključno vlogo pri tem prevzeti država in v razpise vključevati dizajn ter druge pristope. Izpostavil pa je tudi pomen nadgradnje podpornega okolja, ki ima v navezavi s spodbudami multiplikativen učinek v gospodarstvu.

O tem je tekla beseda tudi na strokovni konferenci, ki je bila posvečena vlogi in pomenu dizajn inovacij. Na konferenci so prišli do zaključkov, da prihodnost inovacijskega ekosistema ni v osredotočanju na specifične sektorske politike, ampak je potrebno medresorsko sodelovaje, ki vzpostavljanja horizontalna povezovanja znanstvenih raziskav s tehnološkim razvojem. Potrebno je tudi aktivno vpeljevanje kompetenc prihodnosti v slovenski izobraževalni sistem.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je priznal, da imajo univerze določene težave pri dojemanju dela za industrijo in družbeno okolje. Še bolj pereče pa se mu morda zdi to, koliko slovenske industrije je sposobne absorbirati znanje z univerz in ustvarjalno ter konstruktivno delati z institucijami znanja.

Aleš Pustovrh z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je opozoril, da je Slovenija padla iz skupine močnih inovatork v skupino zmerno inovativnih držav zaradi pomanjkanja kapitala. Prepričan je, da je vsem jasno, kaj je treba narediti in da je bilo to večkrat tudi že zapisano, dejansko pa je treba to enkrat tudi izvesti in strategijo uresničiti.

Generalni direktor direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Jernej Salecl, ki je prepričan, da bi najnovejši podatki že pokazali boljše rezultate, meni, da je treba vztrajati pri obstoječem delu, a izboljšati tisto, kar ne funkcionira. Meni, da je treba znotraj obstoječe pametne specializacije bolj podpreti perspektivna področja.

STA; M. K.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava