30.9.2022 | 14:30 | Besedilo in fotografije: M. Ž.
Kustosinja Dolenjskega muzeja Katarina Dajčman je avtorica razstave del Vladimirja Lamuta iz doslej manj znanega cikla njegovih študijskih potovanj v Pariz in Bruselj.
Jasna Dokl Osolnik, direktorica Dolenjskega muzeja, ob nekaterih izdelkih študentov Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani.
Novo mesto - V Dolenjskem muzeju bodo drevi, ob 19. uri, odprli likovno razstavo slikarja in grafika Vladimirja Lamuta Prelomi, na kateri bodo predstavili izbor njegovih del iz doslej manj znanega cikla njegovih študijskih potovanj v Pariz in Bruselj. Ob osrednji razstavi v Galeriji muzeja, katere avtorica je kustosinja Dolenjskega muzeja Katarina Dajčman, so na ogled postavili tudi spremljajočo razstavo študentov Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani naslovom Navdih/Inspired by Lamut v Mali dvorani, njegovo življenjsko pot pa predstavili v časovnem traku v preddverju Galerije.
»Vladimir Lamut je v srcih in spominih Novomeščanov zapisan kot svojevrsten umetnik, profesor, mentor in predan kulturni delavec. Slovel je kot izjemen pedagog, ki je znanje strastno prenašal na svoje dijake in vse, ki so želeli dobiti njegovo mnenje in nasvete o likovnem izražanju. Od njegove tragične smrti je minulo že 60 let, zato se vrste tistih, ki so ga poznali, vedno bolj redčijo. Njegovo ime je sicer v našem prostoru še vedno prisotno, a žal ne zaseda mesta, ki mu glede na njegovo ustvarjanje pripada. Naša velika želja je zato bila, da bi ga začutila in spoznala tudi mlajša generacija,« je povedala Jasna Dokl Osolnik, direktorica Dolenjskega muzeja.
Tako so ob pripravi osrednje razstave, ki obsega 60 del, k sodelovanju povabili že omenjeno katedro za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete. Njihovi študentje so v Lamutovih delih, ki jih hrani muzej, iskali in našli navdih za oblikovanje tekstila, spominkov in uporabnih predmetov. Po motivih v njegovih slikah in grafikah so oblikovali tekstilne vzorce in jih aplicirali na vsakdanje uporabne predmete, kot so denimo vrečka, nahrbtnik, torbica, dekorativna blazina in modni dodatki – šali, nakit …, ki nosijo zgovoren naziv Navdih/Inspired by Lamut. Nekateri od njih so v omejenih serijah na voljo tudi v muzejski trgovini.
V muzeju sicer hranijo kar 258 Lamutovih del, ob pripravi tokratne razstave pa so iz umetnikove zapuščine s sredstvi Ministrstva za kulturo odkupili še 18 del s Pariško tematiko. Sodelovali tudi s slikarjevimi dediči, predvsem njegovim sinom Brankom Lamutom, ki so jim omogočili vpogled v celoten fond del, ki se navezujejo na Pariz in Bruselj; samo pariška mapa obsega 210 različnih risb in skic, bruseljska več kot 260, dve zelo pomembni deli pa jim je za razstavo posodila tovarna Krka.
Potovanja bila Lamutov študijski ideal
»Čeprav je bil Lamutov likovni pogled neločljivo povezan z domačim okoljem, Dolenjsko in Novim mestom, so prelomne spodbude in premiki v njegovem ustvarjanju prišli iz tujine. Potovanja so bila njegov študijski ideal, kateremu se na srečo ni nikoli odrekel. Vmesne postaje Lamutovega študijskega in ustvarjalnega izpopolnjevanja so predstavljali tudi občasni obiski Italije, Avstrije, Makedonije, Dalmacije in Istre, a jim ne pripisujemo večjega ali prelomnega pomena. Pomembnejši tuji središči sta zanj bila Pariz in nekaj let kasneje Bruselj,« je povzela kustosinja Katarina Dajčman.
Pariz
V Parizu, kjer je Vladimir Lamut leta 1954 preživel tri mesece, se je znašel prvenstveno v vlogi sprotnega zapisovalca razgibanega pariškega okolja. »Veliko časa je preživel na ulicah in predvsem opazoval staro arhitekturo. Redko se je predal neštetokrat ovekovečenim turističnim vabljivostim Pariza oziroma skoraj nikoli ne poudarja prostranost avenij ali širokih bulvarjev, ljubše so mu bile ozke ulice in ceste starega Pariza, z obeh strani obdane s strnjenimi večnadstropnimi hišami, ki jih obdajajo požarni zidovi in krasijo vogalni pomoli, elementi, ki dajejo mestu značaj. Še bolj so ga privlačile t. i. pariške čeri, kakor poimenuje stare zapuščene in propadajoče hiše, ponekod z zveriženimi ostrešji, drugod s prislonjenimi zidarskimi odri, ki so ga navdihovale še vrsto let po vrnitvi iz Pariza. Drug pomemben motivni sklop so vedute motivov ob Seni, v katerih je našel nekakšen ekvivalent domači Krki. Številne skice in osnutki iz zajetnih pariških popotnih map so v domačem ateljeju v Novem mestu dobili podobo v tehniki olja na platnu, izdelani v grafiki pa so postopoma zazveneli v drugačni, ekspresivni, sodobnejši govorici,« je orisala Dajčmanova.
Bruselj
V Belgijo je Lamut odpotoval novembra leta 1959, ko je bil na razpisu belgijske ambasade v Beogradu sprejet na sedemmesečno študijsko izpopolnjevanje na Državni šoli za arhitekturo in dekorativno umetnost. »Pregled razmeroma zajetnega ciklusa bruseljskih del, kaže, da je sicer nadaljeval očitno jasno začrtano samoniklo ikonografijo motivov ulic in hiš, a je tokrat risb in slik s to tematiko bistveno manj. Nekatere dobijo podobe tudi v grafiki. Edini motiv krajine, ki ga je Lamut upodabljal v Bruslju, je motiv sipin ob atlantski obali. Nove vsebinske odtenke je Lamut našel tudi v motivih severnega morja ter v motivih odhajajočih ladij in sončnih zahodov, velik motivni korpus bruseljskih del pa se navezuje še na ženske akte. Tudi v Bruslju se mu ves čas v spomin vračali Novo mesto z Dolenjsko, Krko in Gorjanci,« je ustvarjanje v Bruslju povzela avtorica razstave in dodala, da pri primerjavi obeh potovanj izstopa dejstvo: »Če je v Parizu iskal zanimive motive, je v Bruslju luščil zanimivosti iz motivov in jih tako očiščeval nebistvenega.«
Razstava bo na ogled do 8. februarja prihodnje leto.
Galerija (42)
Slika 1: Kustosinja Dolenjskega muzeja Katarina Dajčman je avtorica razstave del Vladimirja Lamuta iz doslej manj znanega cikla njegovih študijskih potovanj v Pariz in Bruselj.
Slika 2: Jasna Dokl Osolnik, direktorica Dolenjskega muzeja, ob nekaterih izdelkih študentov Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani.
Slika 3: Spremljajočo razstavo izdelkov štidentov so poimenovali Navdih/Inspired by Lamut.
Slika 4: Na ogled Lamutovi motivi Pariza in Bruslja
Slika 5: Življenjsko pot umetnika so predstavili v časovnem traku.
Slika 6: Razstava bo na ogled do 8. februarja prihodnje leto.
1/42: vladimir lamut01, vladimir_lamut01
2/42: vladimir lamut02, vladimir_lamut02
3/42: vladimir lamut03, vladimir_lamut03
4/42: vladimir lamut04, vladimir_lamut04
5/42: vladimir lamut05, vladimir_lamut05
6/42: vladimir lamut06, vladimir_lamut06
7/42: vladimir lamut07, vladimir_lamut07
8/42: vladimir lamut08, vladimir_lamut08
9/42: vladimir lamut09, vladimir_lamut09
10/42: vladimir lamut10, vladimir_lamut10
11/42: vladimir lamut11, vladimir_lamut11
12/42: vladimir lamut12, vladimir_lamut12
13/42: vladimir lamut13, vladimir_lamut13
14/42: vladimir lamut14, vladimir_lamut14
15/42: vladimir lamut15, vladimir_lamut15
16/42: vladimir lamut16, vladimir_lamut16
17/42: vladimir lamut17, vladimir_lamut17
18/42: vladimir lamut18, vladimir_lamut18
19/42: vladimir lamut19, vladimir_lamut19
20/42: vladimir lamut20, vladimir_lamut20
21/42: vladimir lamut21, vladimir_lamut21
22/42: vladimir lamut22, vladimir_lamut22
23/42: vladimir lamut23, vladimir_lamut23
24/42: vladimir lamut24, vladimir_lamut24
25/42: vladimir lamut25, vladimir_lamut25
26/42: vladimir lamut26, vladimir_lamut26
27/42: vladimir lamut27, vladimir_lamut27
28/42: vladimir lamut28, vladimir_lamut28
29/42: vladimir lamut29, vladimir_lamut29
30/42: vladimir lamut30, vladimir_lamut30
31/42: vladimir lamut31, vladimir_lamut31
32/42: vladimir lamut32, vladimir_lamut32
33/42: vladimir lamut35, vladimir_lamut35
34/42: vladimir lamut40, vladimir_lamut40
35/42: vladimir lamut41, vladimir_lamut41
36/42: vladimir lamut42, vladimir_lamut42
37/42: vladimir lamut43, vladimir_lamut43
38/42: vladimir_lamut44
39/42: vladimir_lamut45
40/42: vladimir_lamut46
41/42: vladimir_lamut47
42/42: vladimir_lamut48
Povezane objave
Ocene komentarjev