Na ogled Lamutovi motivi Pariza in Bruslja

30.9.2022 | 14:30

Kustosinja Dolenjskega muzeja Katarina Dajčman je avtorica razstave del Vladimirja Lamuta iz doslej manj znanega cikla njegovih študijskih potovanj v Pariz in Bruselj.

Jasna Dokl Osolnik, direktorica Dolenjskega muzeja, ob nekaterih izdelkih študentov Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani.

Spremljajočo razstavo izdelkov štidentov so poimenovali Navdih/Inspired by Lamut.

Življenjsko pot umetnika so predstavili v časovnem traku.

Razstava bo na ogled do 8. februarja prihodnje leto.

Novo mesto - V Dolenjskem muzeju bodo drevi, ob 19. uri, odprli likovno razstavo slikarja in grafika Vladimirja Lamuta Prelomi, na kateri bodo predstavili izbor njegovih del iz doslej manj znanega cikla njegovih študijskih potovanj v Pariz in Bruselj. Ob osrednji razstavi v Galeriji muzeja, katere avtorica je kustosinja Dolenjskega muzeja Katarina Dajčman, so na ogled postavili tudi spremljajočo razstavo študentov Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani naslovom Navdih/Inspired by Lamut v Mali dvorani, njegovo življenjsko pot pa predstavili v časovnem traku v preddverju Galerije.

»Vladimir Lamut je v srcih in spominih Novomeščanov zapisan kot svojevrsten umetnik, profesor, mentor in predan kulturni delavec. Slovel je kot izjemen pedagog, ki je znanje strastno prenašal na svoje dijake in vse, ki so želeli dobiti njegovo mnenje in nasvete o likovnem izražanju. Od njegove tragične smrti je minulo že 60 let, zato se vrste tistih, ki so ga poznali, vedno bolj redčijo. Njegovo ime je sicer v našem prostoru še vedno prisotno, a žal ne zaseda mesta, ki mu glede na njegovo ustvarjanje pripada. Naša velika želja je zato bila, da bi ga začutila in spoznala tudi mlajša generacija,« je povedala Jasna Dokl Osolnik, direktorica Dolenjskega muzeja.

Tako so ob pripravi osrednje razstave, ki obsega 60 del, k sodelovanju povabili že omenjeno katedro za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete. Njihovi študentje so v Lamutovih delih, ki jih hrani muzej, iskali in našli navdih za oblikovanje tekstila, spominkov in uporabnih predmetov. Po motivih v njegovih slikah in grafikah so oblikovali tekstilne vzorce in jih aplicirali na vsakdanje uporabne predmete, kot so denimo vrečka, nahrbtnik, torbica, dekorativna blazina in modni dodatki – šali, nakit …, ki nosijo zgovoren naziv Navdih/Inspired by Lamut. Nekateri od njih so v omejenih serijah na voljo tudi v muzejski trgovini.

V muzeju sicer hranijo kar 258 Lamutovih del, ob pripravi tokratne razstave pa so iz umetnikove zapuščine s sredstvi Ministrstva za kulturo odkupili še 18 del s Pariško tematiko. Sodelovali tudi s slikarjevimi dediči, predvsem njegovim sinom Brankom Lamutom, ki so jim omogočili vpogled v celoten fond del, ki se navezujejo na Pariz in Bruselj; samo pariška mapa obsega 210 različnih risb in skic, bruseljska več kot 260, dve zelo pomembni deli pa jim je za razstavo posodila tovarna Krka.

Potovanja bila Lamutov študijski ideal

»Čeprav je bil Lamutov likovni pogled neločljivo povezan z domačim okoljem, Dolenjsko in Novim mestom, so prelomne spodbude in premiki v njegovem ustvarjanju prišli iz tujine. Potovanja so bila njegov študijski ideal, kateremu se na srečo ni nikoli odrekel. Vmesne postaje Lamutovega študijskega in ustvarjalnega izpopolnjevanja so predstavljali tudi občasni obiski Italije, Avstrije, Makedonije, Dalmacije in Istre, a jim ne pripisujemo večjega ali prelomnega pomena. Pomembnejši tuji središči sta zanj bila Pariz in nekaj let kasneje Bruselj,« je povzela kustosinja Katarina Dajčman.

Pariz

V Parizu, kjer je Vladimir Lamut leta 1954 preživel tri mesece, se je znašel prvenstveno v vlogi sprotnega zapisovalca razgibanega pariškega okolja. »Veliko časa je preživel na ulicah in predvsem opazoval staro arhitekturo. Redko se je predal neštetokrat ovekovečenim turističnim vabljivostim Pariza oziroma skoraj nikoli ne poudarja prostranost avenij ali širokih bulvarjev, ljubše so mu bile ozke ulice in ceste starega Pariza, z obeh strani obdane s strnjenimi večnadstropnimi hišami, ki jih obdajajo požarni zidovi in krasijo vogalni pomoli, elementi, ki dajejo mestu značaj. Še bolj so ga privlačile t. i. pariške čeri, kakor poimenuje stare zapuščene in propadajoče hiše, ponekod z zveriženimi ostrešji, drugod s prislonjenimi zidarskimi odri, ki so ga navdihovale še vrsto let po vrnitvi iz Pariza. Drug pomemben motivni sklop so vedute motivov ob Seni, v katerih je našel nekakšen ekvivalent domači Krki. Številne skice in osnutki iz zajetnih pariških popotnih map so v domačem ateljeju v Novem mestu dobili podobo v tehniki olja na platnu, izdelani v grafiki pa so postopoma zazveneli v drugačni, ekspresivni, sodobnejši govorici,« je orisala Dajčmanova.

Bruselj

V Belgijo je Lamut odpotoval novembra leta 1959, ko je bil na razpisu belgijske ambasade v Beogradu sprejet na sedemmesečno študijsko izpopolnjevanje na Državni šoli za arhitekturo in dekorativno umetnost. »Pregled razmeroma zajetnega ciklusa bruseljskih del, kaže, da je sicer nadaljeval očitno jasno začrtano samoniklo ikonografijo motivov ulic in hiš, a je tokrat risb in slik s to tematiko bistveno manj. Nekatere dobijo podobe tudi v grafiki. Edini motiv krajine, ki ga je Lamut upodabljal v Bruslju, je motiv sipin ob atlantski obali. Nove vsebinske odtenke je Lamut našel tudi v motivih severnega morja ter v motivih odhajajočih ladij in sončnih zahodov, velik motivni korpus bruseljskih del pa se navezuje še na ženske akte. Tudi v Bruslju se mu ves čas v spomin vračali Novo mesto z Dolenjsko, Krko in Gorjanci,« je ustvarjanje v Bruslju povzela avtorica razstave in dodala, da pri primerjavi obeh potovanj izstopa dejstvo: »Če je v Parizu iskal zanimive motive, je v Bruslju luščil zanimivosti iz motivov in jih tako očiščeval nebistvenega.«

Razstava bo na ogled do 8. februarja prihodnje leto.

Besedilo in fotografije: M. Ž.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava