kočevsko-ribniško

Občine v številkah: V Kostelu skoraj toliko stanovanj kot prebivalcev; kaj pa plače?

19.11.2022 | 19:00 | STA; M. K.

Največje število stanovanj na tisoč prebivalcev v Sloveniji je v občini Kostel, in sicer 915, kar bi statistično pomenilo, da ima skoraj vsaj občan svoje stanovanje. Najmanj stanovanj je v Naklem, kjer povprečno v stanovanju živijo več kot trije ljudje. Povprečna uporabna površina stanovanja v Sloveniji je 83 kvadratnih metrov.

Kot kažejo zadnji dostopni podatki Sursa iz leta 2021, Kostelu po številu stanovanj na tisoč prebivalcev sledi Bovec z 822 stanovanji, kar je občutno manj od Kostela. Še skoraj 100 stanovanj manj na tisoč prebivalcev pa ima tretjeuvrščena Osilnica. Sledijo Cirkulane, Bohinj, Podlehnik in Ankaran. Zelo visoko so tudi nekatere druge turistično zelo obiskane občine, kot so Piran, Moravske Toplice, Kranjska Gora, Podčetrtek, Jezersko, Kobarid in Izola.

Slovensko povprečje znaša 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, vendar več kot polovica občin to povprečje presega. Med njimi je tudi Mestna občina Ljubljana, ki je na 53. mestu s 441 stanovanji na tisoč prebivalcev. Še višje je štajerska prestolnica s 465 stanovanji na tisoč prebivalcev.

Precej nizko na lestvici števila stanovanj glede na število prebivalcev pa so občine v okolici Ljubljane, kot so Šenčur, Komenda, Horjul, Grosuplje, Vodice, Lukovica, Moravče, Borovnica in Brezovica. Najmanj stanovanj na tisoč prebivalcev je sicer v občinah Naklo (306), Odranci (315), Šenčur in Komenda (obe 319).

Statistični podatki kažejo, da je stanovanj običajno najmanj tam, kjer so ta večja. Tako v Naklem in Odrancih močno prevladujejo tri- in večsobna stanovanja. V občini Naklo je, enako kot v občini Log - Dragomer, takih kar 88 odstotkov vseh stanovanj, v Odrancih in Vodicah pa 86 odstotkov.

Najmanjši delež tri- in večsobnih stanovanj je v Crikulanah (38 odstotkov). 39 odstotkov jih je v Zavrču, sledijo Trbovlje, Podlehnik, Jesenice, Hrastnik in Maribor, kjer je večjih stanovanj 48 odstotkov, malenkost višji delež je v Ljubljani (51 odstotkov). Slovensko povprečje je pri 62 odstotkih.

S temi podatki sovpada tudi povprečna uporabna površina stanovanj, ki v Vodicah in Odrancih presega 118 kvadratnih metrov, v Naklem znaša 115, v občini Log - Dragomer 111, v Komendi pa 110 kvadratnih metrov.

Povprečno stanovanje v Sloveniji ima sicer 83 kvadratnih metrov uporabne površine. V Mestni občini Ljubljana ta številka znaša 70 kvadratnih metrov. Najmanjša stanovanja pa so v Crikulanah s povprečjem 60 kvadratnih metrov, V Trbovljah in Zavrču s 65 in na Jesenicah s 66 kvadratnimi metri uporabnih površin.

Najmanj elektrike na prebivalca porabijo v Žetalah

Občina Črna na Koroškem je po skupni porabi električne energije gospodinjstev in poslovnih uporabnikov daleč največji porabnik na prebivalca, najmanjše porabnice pa so podeželske občine brez industrije, med njimi so prve Žetale. Najmanjši porabnik električne energije brez upoštevanja poslovnih uporabnikov je Mestna občina Velenje.

Približno dve tretjini električne energije v Sloveniji porabijo poslovni uporabniki, medtem ko gospodinjstva slabo tretjino. Ker so poslovni, zlasti industrijski uporabniki razporejeni neenakomerno, so tudi razlike po porabi na prebivalca med občinami precejšnje.

Slovensko povprečje je sicer po podatkih Sursa 455 kilovatnih ur mesečne porabe na prebivalca, Črno na Koroškem pa je na prvo mesto s 1870 kilovatnimi urami postavila predvsem poraba poslovnih uporabnikov, ki mesečno prispevajo 1724 kilovatnih ur, čeprav bi občino težko opisali kot izrazito industrijsko. Kot kaže, imajo zlasti podjetja na nekdanjem rudniškem območju v Žerjavu visoko porabo energije, piše spletna stran Zlati kamen.

Na vrhu so še nekatere manjše, a industrijsko razvite občine, kot so Zreče s 1209 kilovatnimi urami mesečne porabe na prebivalca. V Zrečah sicer domujejo velika podjetja Unior, SwatyComet in GKN Driveline. Sledijo občine Vuzenica (1072 kilovatnih ur), Šentrupert (1056) in Hrastnik (995).

Manj presenečenj je med mestnimi občinami, kjer izstopa industrijsko Novo mesto s 632 kilovatnimi urami mesečne porabe na prebivalca. Najmanjšo mesečno porabo med mestnimi občinami beležijo v Velenju s 322 kilovatnimi urami na prebivalca.

Najmanj električne energije pa po pričakovanju porabijo v podeželskih občinah z zelo malo ali nič industrije. Najmanjšo porabo imajo tako v haloški občini Žetale, kjer porabijo 160 kilovatnih ur na prebivalca, Svetem Tomažu (168), Dobjem in Zavrču (v obeh po 173) ter Svetem Juriju v Slovenskih goricah.

Če poslovne uporabnike izločimo in ostanejo le gospodinjstva, je rezultat po pisanju Zlatega kamna nekoliko presenetljiv. Po podatkih Sursa namreč najmanj elektrike porabijo gospodinjstva v Velenju, in sicer 94 kilovatnih ur na prebivalca.

Podobno porabo imajo še v odročnih, majhnih in demografsko ogroženih občinah, kot sta Osilnica (97) in Hodoš (99). Nekaj nad sto kilovati porabijo v Rogatcu (102) in v Loški dolini (109). Zanimivo je, da je dobro uvrščena tudi Ljubljana, saj je poraba 125 kilovatnih ur na prebivalca pod slovenskim povprečjem in prestolnico uvršča na 15. mesto po nizki porabi.

Več kot 200 kilovatnih ur na prebivalca porabijo mesečno gospodinjstva v petih občinah. To so Kungota z 232 kilovatnimi urami, Gorje (209), Piran (208), Ankaran in Hoče-Slivnica (oba po 202). Izstopajo sicer vse štiri občine v Slovenski Istri, kar je verjetno povezano s hlajenjem prostorov, zlasti v času poletne turistične sezone, ko so porabniki elektrike tudi številni turisti.

Največ električnih avtomobilov v občini Log - Dragomer

Največ električnih avtomobilov, in sicer 15,5 na tisoč prebivalcev, so lani imeli v občini Log - Dragomer. Sledijo Komenda (6,17), Trzin (6,15) in Ljubljana s 5,3 električnega avtomobila na tisoč prebivalcev. V 33 občinah imajo več kot tri takšna vozila na tisoč prebivalcev. V osmih občinah pa ni registriran niti en električni avtomobil.

Ko gre za avtomobile na električni pogon, imamo v Sloveniji le dve takšni vozili na tisoč prebivalcev ob sicer več kot 570 osebnih avtomobilih na tisoč prebivalcev.

Med občinami z zelo malo električnimi avtomobili jih je veliko iz sicer nadpovprečno razvite goriške regije. Tako je med mestnimi občinami najmanj električno mobilna prav Nova Gorica z 1,32 električnega avtomobila na tisoč prebivalcev. Še manj pa imajo teh vozil v Ajdovščini, Idriji in posoških občinah, je zapisano na spletnih straneh Zlatega kamna.

Največji delež registriranih vozil na električni ali hibridni pogon imajo v Trzinu, in sicer več kot pet odstotkov. Sledita občini Log - Dragomer in Ljubljana s 3,8-odstotnim deležem. V 21 občinah je delež teh vozil večji od dveh odstotkov. Gre predvsem za občine iz okolice Ljubljane in Slovenske Istre, za slovenske razmere zelen vozni park pa imajo tudi v Radencih, na Ptuju in v Murski Soboti.

Razporeditev vozil z električnim ali hibridnim pogonom je po slovenskih občinah precej neenakomerna. Nadpovprečen delež teh vozil imajo le v 44 občinah, medtem ko se v veliki večini preostalih še naprej skoraj v celoti vozijo na nafto. Prav na repu seznama je Solčava, kjer je le 0,3 odstotka vozil na električni ali hibridni pogon.

Po podatkih statističnega urada je bilo med regijami 1. januarja letos največ osebnih vozil na električni pogon na tisoč prebivalcev v osrednjeslovenski, in sicer štiri, v devetih regijah pa so imeli po dva takšna avtomobila na tisoč prebivalcev.

Najvišja neto plača v Podlehniku, najbolj delovno aktivni v Kranjski Gori

Eden od pokazateljev razvitosti občine je povprečna mesečna neto plača. Ta je bila po zadnjih znanih podatkih najvišja v občini Podlehnik, sledita Ljubljana in Novo mesto. Najnižjo povprečno neto plačo so imeli v Gornjih Petrovcih. K razvitosti občine prispeva tudi delovna aktivnost. Ta je bila najvišja v Kranjski Gori, najnižja v Kuzmi.

V letu 2021, na katerega se nanašajo zadnji znani podatki Statističnega urada RS, je bila povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Sloveniji 1270 evrov. Nad tem povprečjem je bilo le 25 od 212 občin.

Najvišja povprečna mesečna neto plača je bila v občini Podlehnik, in sicer 1529 evrov. Sledita Ljubljana (1442 evrov) in Novo mesto (1434). Najnižjo povprečno neto plačo so imeli v občinah Gornji Petrovci (887 evrov), Hodoš (943) in Turnišče (960).

Župan občine Podlehnik Sebastian Toplak pravi, da metodologije za izračun povprečne neto mesečne plače v občinah ne pozna, tako da lahko zgolj sklepa, zakaj se je občina znašla na vrhu seznama. So pa imeli v občini, ki ima okoli 1800 prebivalcev, že v preteklosti nekoliko višjo povprečno plačo, je dejal.

Najvišja povprečna neto plača v Podlehniku gre po njegovi oceni najverjetneje na račun nekaj dobro stoječih podjetij s sedežem v Podlehniku in na mejnem prehodu Gruškovje, dvig v letu 2021 pa je verjetno tudi poslecia covidnih dodatkov, kolikor so se ti prištevali k povprečni mesečni plači. "V naši občini je namreč sedež dveh policijskih postaj, Podlehnik in Mejni prehod Gruškovje, kjer je okoli 150 zaposlenih. Na mejnem prehodu je še nekaj drugih javnih uslužbencev. K temu je treba prišteti še osnovno šolo ter vrtec z okoli 70 zaposlenimi," pravi župan.

Ob tem je treba opozoriti, da se podatki o povprečni mesečni neto plači v posamezni občini nanašajo na plače oseb, ki v občini delajo, ni pa nujno, da v njej tudi živijo.

Eden od faktorjev, ki vplivajo na razvitost občin, je tudi stopnja delovne aktivnosti, ki pove, kolikšen delež za delo sposobnih je delovno aktivnih. Po podatkih Sursa je imela po zadnjih znanih podatkih najvišji delež delovno aktivnih občina Kranjska Gora, kjer je delalo 75,9 odstotka za delo sposobnih. Sledita občini Ivančna Gorica (74,8) in Bloke (74,7).

Najnižjo stopnjo delovne aktivnosti so imele občine Kuzma (35,9-odstotno), Rogašovci (38,2) in Apače (45,8). Na ravni države je bila sicer delovna stopnja aktivnosti v letu 2021 66,7 odstotna. Nad tem povprečjem je bila dobra polovica vseh občin.

Večina z negativnim naravnim prirastom, najslabša slika na vzhodu države

Najslabši naravni prirast v nominalnih številkah je imela lani pri nas mariborska občina. Najnižji prirast na tisoč prebivalcev so zabeležili v Hodošu. Tudi sicer je največ občin z negativnim prirastom na vzhodu države, medtem ko so imeli med regijami lani pozitiven prirast le v osrednjeslovenski.

Po podatkih Sursa se je lani v Sloveniji rodilo 18.984 ljudi, umrlo pa 23.261 oziroma 4277 več, kot se jih je rodilo. Na tisoč prebivalcev je naravni prirast lani znašal -2,0.

Upoštevajoč kriterij naravnega prirasta na tisoč prebivalcev so v ospredju manjše občine. Najvišjega je imela lani z 11,8 občina Jezersko, ki so ji sledile občine Dobje (9,5), Mokronog-Trebelno (8,6), Gorenja vas-Poljane (6,4) in Dol pri Ljubljani (6,3). Daleč najvišji negativni prirast na tisoč prebivalcev pa je imela občina Hodoš (-41,6). Za njo so se zvrstile še občine Osilnica (-21,5), Štore (-15,2) in Gornji Grad (-15,2).

V nominalnih številkah so imeli lani daleč najvišji negativen prirast v Mariboru, kjer je umrlo 670 ljudi več, kot se jih je rodilo. Najvišji naravni prirast pa je beležila Ivančna Gorica, kjer se je rodilo 77 otrok več, kot je bilo umrlih.

Najizrazitejši negativen prirast so beležili v regijah na vzhodu države, zlasti v podravski, kjer je umrlo 1355 ljudi več, kot se jih je rodilo, pa tudi v savinjski (741) in pomurski (678). Pozitiven naravni prirast so lani imeli le v osrednjeslovenski regiji, kjer se je rodilo 76 ljudi več, kot jih je umrlo.

V Ljubljani so imeli tudi lani največ rojstev, skupaj 2630, umrlih pa je bilo 45 več od novorojenih. Med mestnimi občinami so sicer daleč najvišji prirast beležili v Novem mestu (63), pozitivnega pa sta imela le še Velenje (32) in Slovenj Gradec (8).

Sicer pa je po podatkih Sursa slovenska občina z drugim najvišjim številom rojstev v letu 2021 Mestna občina Maribor, kjer se je rodilo 908 otrok, kar je sicer le dobra tretjina števila novorojenih v Ljubljani. Na tretjem mestu je Kranj s 500 rojstvi, sledijo mestne občine Novo mesto (402), Koper (394) in Celje (388), pred ostalimi mestnimi občinami so Domžale s 380 novorojenimi otroci.

Le po enega novorojenčka so lani imeli v občinah Hodoš in Osilnica, tri so dobili v Kobilju, po štiri v Šalovcih in Kostelu, pet pa v Solčavi.

V Sloveniji se je sicer lani rodilo devet otrok na tisoč prebivalcev. Takšno je tudi povprečje v Ljubljani, medtem ko je večina ostalih mestnih občin pod povprečjem. S 16,9 rojstva na tisoč prebivalcev je bila v letu 2021 na vrhu občina Dobje, sledili sta ji občini Jezersko (16,3) in Mokronog-Trebelno (15,3). Na dnu so občine Osilnica (3,1), Šalovci (2,9) in Hodoš (2,8).

Po številu umrlih je bila lani za Ljubljano mariborska mestna občina, kjer so se poslovili od 1578 ljudi, z nekaj več kot 500 umrlimi jima sledijo Celje (531), Kranj (517) in Koper (511), za Novo Gorico (368) in Novim mestom pa so na osmem mestu Domžale s 339 umrlimi. Najmanj ljudi je lani umrlo v Jezerskem, in sicer trije, pet jih je umrlo v Solčavi, sedem pa v Dobju.

‹ nazaj