Antibiotiki v živinoreji - Od kod prihaja vaš piščanec?

25.11.2022 | 12:00

Pretirana raba antibiotikov v veterini postaja vse večji svetovni javnozdravstveni problem.

Na hiter razvoj bakterijske odpornosti vpliva tudi preventivna uporaba antibiotikov v veterini – V Sloveniji skoraj trikrat manj od evropskega povprečja – Prvi certifikat za piščancem prijazno vzrejo brez antibiotikov

Kmetijstvo je odgovorno za okoli 40 odstotkov svetovne porabe antibiotikov. Slovenija spada med države z najmanjšo porabo antibiotikov v živinoreji, a skrb vzbujajoče je, da občutno več antibiotikov uporabljajo v državah, ki so ključne dobaviteljice mesnih in mlečnih izdelkov v Slovenijo.

Zaradi okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, letno umre skoraj milijon ljudi, ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija. Pojavljanje in stalno naraščanje števila mikrobov, ki so odporni proti antibiotikom, postaja svetovni javnozdravstveni problem.

Na hiter razvoj bakterijske odpornosti vplivajo neustrezno in čezmerno predpisovanje antibiotikov, njihovo nepravilno jemanje in uporaba v preventivne namene v veterini, pravi dr. Nace Zidar s Fakultete za farmacijo. »Z množično uporabo antibiotikov izvajamo selekcijski pritisk, ki pospešuje nastanek oziroma rast odpornih bakterijskih sevov.« Velik problem je živinoreja, ki antibiotike še vedno intenzivno uporablja, pogosto za hitrejšo rast živali in preventivo, kot nadomestilo za slabo higieno, neustrezno rejo ali slabo upravljanje kmetije.

»Uporaba antibiotikov je po navadi stroškovno ugodnejša kot spreminjanje drugih okoliščin v reji živali,« razloži agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete. Kmetijstvo je odgovorno za okoli 40 odstotkov svetovne porabe antibiotikov, pri čemer je v ZDA, Braziliji in nekaterih drugih državah 80 odstotkov antibiotikov v kmetijstvu uporabljenih za pospeševanje rasti. V Evropski uniji je to že petnajst let prepovedano, v nekaterih največjih svetovnih pridelovalkah hrane pa je še dovoljeno.

Slovenija na dobri poti

Podatki Evropske agencije za zdravila sicer kažejo, da Slovenija spada med države z najmanjšo porabo antibiotikov v živinoreji – v povprečju je bilo v letu 2020 (zadnji razpoložljivi podatki) na populacijsko korigirano enoto porabljenih 33,3 miligrama protimikrobno aktivnih snovi, medtem ko je evropsko povprečje 89 miligramov. »V Sloveniji so živali rejene v dobrih razmerah, stopnja dobrobiti živali je visoka, zato ni tolikšnih potreb po zdravljenju,« pojasnjuje Kuhar. »Bolj skrb vzbujajoče je, da občutno več antibiotikov uporabljajo v državah, ki so ključne dobaviteljice mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov v Slovenijo, na primer na Poljskem, v Italiji in na Madžarskem.«

Nova uredba o veterinarskih zdravilih iz leta 2019 v Evropski uniji omejuje uporabo antibiotikov pri živalih le na nujno zdravljenje. »A treba je zmanjšati potrebe po uporabi tudi teh,« meni dr. Anton Svetlin z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pove še, da si je Evropska unija zadala petdesetodstotno zmanjšanje prodaje protimikrobnih zdravil za rejne živali do leta 2030.

Ozaveščanje potrošnikov

Noben izdelek, ki je na policah trgovin, sicer ne vsebuje antibiotikov, saj mora žival pred zakolom v obvezno karenco, a vsakršna pretirana uporaba antibiotikov ima dolgoročne učinke na odpornost mikroorganizmov in s tem na zdravje ljudi. Zato je pomembno, da potrošniki pametno izbiramo živila, preverjamo njihovo poreklo in se oziramo tudi na certifikate kakovosti, prijazne vzreje brez antibiotikov. Kuhar meni, da slovenski potrošniki sicer razumemo posledice pretirane uporabe antibiotikov, a kljub temu vse prepogosto ne spremenimo nakupovalnih navad.

Perutnina Ptuj je leta 2015 kot prva v regiji uvedla certificirano piščancem prijazno vzrejo, rejo brez antibiotikov pa leta 2021. Generalni direktor Enver Šišić pojasnjuje, da so uporabo antibiotikov zmanjševali leta. Trenutno je certifikat reje brez antibiotikov pridobilo 140 njihovih rejcev, cilj pa je zmanjšati njihovo količino na minimum in s tem zagotoviti čim manj odpornih mikroorganizmov v širšem zdravstvenem sistemu. »Ne vemo, kako dolgo bo znanost sposobna biti korak pred njimi,« je še dejal Šišić. Perutnina Ptuj ima svojo veterinarsko ambulanto, ki je rejcem na voljo 24 ur na dan, to pa zagotavlja pravilno uporabo antibiotikov, kadar so vendarle potrebni – a tedaj meso teh piščancev seveda nima certifikata, zagotavljajo.

Iz aktualne tiskane izdaje Dolenjskega lista.

Marjana Tomšič Vovk

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava