FOTO: V Kanižarici odprli prenovljeni rudniški stolp, rov in muzejsko zbirko

5.12.2022 | 11:30

Foto: Jani Pavlin

Črnomelj - V Kanižarici pri Črnomlju, kjer je do leta 1996 deloval rudnik rjavega premoga, so včeraj uradno odprli prenovljeni rudniški stolp, repliko dela rudniškega rova in muzejsko zbirko. Spomnili so se tudi 140-letne tradicije rudarjenja v Kanižarici. Črnomaljska občina je za restavracijo in prenovo stolpa odštela nekaj manj kot 90.000 evrov.

Odprtje so opravili župan občine Črnomelj Andrej Kavšek, zgodovinar Janez Weiss in predsednik Kluba upokojencev rudnika Kanižarica Stanislav Starešinič.

Za kulturni program so poskrbeli pevci iz Kulturnega društva Lovski pevski zbor Bele krajine in upokojeni rudar Stanislav Cerar, ki je deklamiral svojo pesem o rudarjenju. Za scenarij in povezovanje prireditve je poskrbel JSKD OI Črnomelj.

Ker je prenova rudniškega stolpa terjala poseg v nepremično tehnično dediščino, so prenovitvena dela izvedli s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je povedal črnomaljski župan Andrej Kavšek.

Zamenjali so sicer odslužene in načete kovinske dele, vse lesene dele strešne konstrukcije in izvoznega stolpa. Jekleno konstrukcijo so speskali, zaščitili s protikorozijskim premazom in prebarvali.

Kavšek je še napovedal, da nameravajo muzejsko zbirko v Kanižarici nadgraditi in tam urediti muzej belokranjske tehnične oziroma industrijske dediščine.

Občina Črnomelj je upravljanje Muzeja rudnika rjavega premoga Kanižarica predala Razvojno informacijskemu centru Bela krajina. Gre za stavbo in muzejsko zbirko na območju nekdanjega rudnika, ki predstavlja zgodovino Kanižarice ter tamkajšnjega edinega belokranjskega rudnika.

Muzejsko zbirko sestavlja več celot. Osrednja razstava orisuje geološko preteklost in zgodovino premogovnika Kanižarica, ki je deloval med letoma 1857 in 1997. Prikazuje tudi tehnološki postopek rudarjenja. Posebnost tega prikaza tehnične dediščine Bele krajine pa kot najbolj viden simbol premogovnika predstavlja prenovljeni rudniški izvozni stolp. Na ogled je tudi umeten rudniški rov.

Muzej v Kanižarici tako prikazuje 140 let premogovništva v Beli krajini, od skromnih začetkov sredi 19. stoletja, do razvoja v tridesetih letih preteklega stoletja in nato nastanka modernega rudnika po drugi svetovni vojni, so še pojasnili na črnomaljski občini.

Na območju nekdanjega rudnika lignita Kanižarica na obrobju Črnomlja je sicer zadnja leta zrasla črnomaljska Poslovna cona Tris Kanižarica. Po besedah črnomaljskega zgodovinarja Janeza Weissa je bila Kanižarica pred tem rudarsko naselje. Premog so na njenem območju odkrili leta 1838, njegovo izkoriščanje pa je postalo zanimivo šele po letu 1856, ko je avstrijska železarska družba Ritter von Fridau v bližnjem Gradacu odprla prvo železarno v Beli krajini.

Rudnik je bil do druge svetovne vojne večkrat zaprt. Zamenjal je več lastnikov, po drugi svetovni pa obratoval s starimi tehnikami. Do večje rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje je prišlo med letoma 1958 in 1963. Sledilo je naglo povečanje količine izkopanega premoga, ki je doseglo višek leta 1969, ko so izkopali 143.000 ton premoga.

Edina večja rudniška nesreča se je zgodila leta 1976, ko je pri širjenju odkopnega polja ob prelomu prišlo do vdora vode in hitrega zalitja rovov. Po letu 1990 je količina izkopanega premoga začela upadati. Zadnjih 20.000 ton premoga je prišlo iz jame leta 1996.

STA; M. K.

Zvočni zapisi

Črnomaljski župan Andrej Kavšek o prenovi rudniškega stolpa v Kanižarici in načrtih

Zgodovinar Janez Weiss o rudniškem stolpu v Kanižarici

Janez Weiss o rudniku v Kanižarici

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava