Reorganizacija: kje urgentni in kje satelitski urgentni centri?

7.12.2022 | 18:10

Urgentni center Novo mesto ...

... in Brežice. (Foto: arhiv DL)

Potem, ko je zaradi odpora lokalnih skupnosti reorganizacija mreže nujne medicinske pomoči (NMP) leta 2015 deloma zastala, je delovna skupina ministrstva za zdravje oblikovala nov predlog reorganizacije.

Po njenem predlogu bi bilo v sistem NMP vključenih 12 urgentnih centrov in 20 satelitskih urgentnih centrov. Na ministrstvu za zdravje ob tem poudarjajo, da je projekt reorganizacije mreže še v fazi usklajevanja.

Nujna medicinska pomoč

Nujna medicinska pomoč (NMP) obsega izvajanje nujnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi vodila v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali smrt pacienta, pa tudi nujne prevoze bolnikov. Izvajajo jo zunajbolnišnične službe NMP, mobilne enote in dežurne službe, pa tudi bolnišnične službe NMP - urgentni centri, ki so sestavni del javne zdravstvene službe. Slovenija zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem.

Zunajbolnišnično NMP izvajajo mobilne enote z reševalnimi vozili na terenu in v ambulanti NMP. Mobilno ekipo po trenutno veljavnih predpisih sestavljata zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik (ekipa nujnega reševalnega vozila) ter po potrebi tudi zdravnik (ekipa reanimobila).

Po predlogu delovne skupine bi bila reševalna vozila sestavljena iz reševalca in diplomiranega zdravstvenika. Slednji bi prav tako spremljali zdravnike v vozilih urgentnih zdravnikov.

Zdravstveni domovi, ki ne bi postali sateliti, po predlogu med 20. in 7. uro ter za vikende in praznike brez dežurne ambulante

Skupina v elaboratu ugotavlja, da je trenutna mreža NMP zaradi pomanjkanja družinskih in urgentnih zdravnikov nevzdržna, prav tako so izbrani osebni zdravniki ob delu v družinskih ambulantah pogosto razpisani tudi za urgentno ambulanto in morebitne intervencije na terenu. Predlog bi takšno sočasno delo družinskih zdravnikov na več deloviščih hkrati ukinil.

Po predlogu reorganizacije bi bile v vseh zdravstvenih domovih ob delavnikih od 7. do 20. ure organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. Ob urgentnih primerih znotraj zdravstvenega doma bi nujno zdravniško pomoč posamezniku nudila medicinska sestra in zdravnik iz te ambulante vse do prihoda reševalnega vozila.

V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči torej ukinjene. Povedano drugače, posameznik iz kraja, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelit, bi moral od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju.

Zdravniki, ki delajo kot izbrani družinski zdravniki, bi morali po predlogu skupine pomagati tako v sistemu NMP v satelitskih urgentnih centrih kot v akutnih ambulantah zdravstvenih domov za neodložljiva nujna stanja, podobno bi veljalo tudi za pediatre.

Zdravniki na intervencije iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci tudi iz drugih ZD v mreži NMP

Delovna skupina ugotavlja tudi, da je pravilnik o službi NMP, ki je v veljavo stopil leta 2015, vzpostavil zahtevo po dodatnih usposabljanjih za nudenje nujne medicinske pomoči zunaj bolnišnic in s tem reševalcem podelil dodatne kompetence za samostojno delo. "To je omogočilo, da se lahko zdravnik loči od ekipe reševalcev, ki lahko določeno vrsto intervencij izvajajo samostojno, določeno pa v sodelovanju z zdravnikom, ki za prihod na kraj dogodka uporablja svoje, ločeno prevozno sredstvo," navajajo v elaboratu.

Po predlogu bi intervencije na terenu opravljale ločene ekipe - zdravniki v vozilih urgentnih zdravnikov in reševalci v ekipi nujnih reševalnih vozil oziroma rešilcev.

Skupina predvideva, da bi bila reševalna vozila sestavljena iz reševalca in diplomiranega zdravstvenika. Zdravnike v vozilih urgentnih zdravnikov bi prav tako spremljali diplomirani zdravstveniki.

V kraju, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelitski urgentni center, bi se na intervencijo odpravilo reševalno vozilo, v primeru potrebe po zdravniku pa bi se slednji pripeljal iz urgentnega ali satelitskega urgentnega centra.

Satelitski urgentni center

Majhni urgentni centri v krajih brez splošne bolnišnice in urgentnega centra. Po predlogu delovne skupine ministrstva za zdravje bi bila v satelitskem urgentnem centru neprestano prisotna triažna medicinska sestra. V satelitskem urgentnem centru bi bila na voljo reanimacijska soba in vsaj ena ambulanta za kirurške posege.

Po predlogu bi satelitske urgentne centre imeli v Kočevju, Črnomlju, Sevnici, Ivančni Gorici ter v Kranju, Škofji Loki, Tolminu, Idriji, Ajdovščini, Sežani, Ilirski Bistrici, Vrhniki, Postojni, Domžalah, Šmarju pri Jelšah, Lendavi, Slovenski Bistrici, Radljah ob Dravi, Litiji in Velenju.

Urgentni center

To je samostojni oddelek bolnišnice, namenjen pomoči potencialno kritično zbolelim ali poškodovanim. Vključuje triažo ter enote za bolezni, poškodbe in hitre preglede. K urgentnim centrom spadajo tudi mobilne enote NMP.

Po predlogu bi bili urgentni centri v Novem mestu ter Brežicah in v Ljubljani, Mariboru, Celju, Izoli, Murski Soboti, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Novi Gorici ter na Jesenicah in na Ptuju.

Urgentni center v Ljubljani sicer še ne deluje, saj je ljubljanska urgenca še vedno ločena na več enot, med drugim na internistično prvo pomoč UKC Ljubljana in splošno nujno medicinsko pomoč ZD Ljubljana. Urgentni center na Ptuj pa še ni zgrajen.

V Kočevju bi postali satelitski urgentni center

Kočevska urgenca ...

... in kočevski reševalci. (Foto: arhiv DL)

Za vključitev med satelitske urgentne centre so po predlogu med drugim, kot omenjeno, predvideni v Kočevju, kjer so v tamkajšnjem zdravstvenem domu v prenovo objekta, da bi ustrezal zahtevam, vložili več kot 2,5 milijona evrov. Pripravljena je tudi oprema, zaposleni pa ustrezno usposobljeni, je povedal direktor ZD Kočevje Gregor Košir.

Ob tem poudarja, da zdravstveni dom pokriva 650 kvadratnih kilometrov veliko območje, kar je velik izziv, zato bi si želel, da se postavijo standardi in normativi, ki bodo omogočali zagon satelitskega urgentnega centra.

Trenutno jim namreč čez dan pripadata ekipi za dve reševalni vozili, ponoči pa le za eno, kar ocenjuje za problem. Če bi se moralo ponoči reševalno vozilo zapeljati denimo v Osilnico in kritično bolnega nato odpeljati na zdravljenje v Ljubljano, reševalnega vozila štiri ure ne bi bilo na voljo. Zato trenutno iz lastnega žepa financirajo nočno pripravljenost druge ekipe in upajo, da bo v primeru reorganizacije to urejeno.

Predlog sicer predvideva ločevanje zdravnikov in reševalcev - prvi bi na intervencijah posredovali v urgentnih vozilih zdravnikov, drugi pa v nujnih reševalnih vozilih.

"To seveda ni dvig kvalitete, vedno je bolje imeti dva zdravnika kot enega, a je to stvar strokovne presoje na nacionalni ravni, ali to lahko deluje in kaj bi pomenilo za sistem," poudarja. Glede na obremenjenost primarnega nivoja zdravstva se bo to po njegovi oceni najverjetneje žal moralo udejanjiti.

Sam sicer poudarja, da bi bilo treba ob reorganizaciji mreže NMP nujno urediti tudi plačila zaposlenih, saj so denimo zunanji pogodbeniki za dežurstva v NMP bolje plačani kot družinski zdravniki zdravstvenega doma.

Prav tako bi bilo, poudarja Košir, treba urediti plačilo nekaterih storitev, ki jih v Kočevju kot bodoči satelitski urgentni center že izvajajo - denimo laboratorijske preiskave.

Sicer pa tudi sam, kot delovna skupina v predlogu, zagovarja ločevanje družinske medicine od nujne medicinske pomoči.

STA; M. K.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava