Za četverico v primeru smrti Stanislava Knafla predlaganih skupno 38 let zapora

9.12.2022 | 17:30

Najvišjo zaporno kazen tožilstvo predlaga za obtoženega Marjana Brajdiča. (Foto: arhiv Svet24)

Ljubljana - Tožilstvo za četverico, ki ji v primeru smrti Stanislava Knafla očita povzročitev hude telesne poškodbe s smrtnim izidom v sostorilstvu, predlaga skupno 38 let zaporne kazni. Obramba medtem za četverico predlaga oprostilne sodbe, saj meni, da ni dokazov, da so obtoženi storili očitano jim kaznivo dejanje. Razglasitev sodbe bo 19. decembra.

Najvišjo zaporno kazen tožilstvo predlaga za obtoženega Marjana Brajdiča. Zanj predlaga 9 let in 10 mesecev zapora, ker pa je Brajdič že bil pogojno obsojen v drugi kazenski zadevi, tožilstvo predlaga, da se mu izreče 10 let in 10 mesecev enotne zaporne zapora. Deset let zapora tožilstvo predlaga tudi za Marjana Grma. Za Mihaela Grma tožilstvo predlaga, da se mu odmeri devet let in dva meseca zapora, za Marka Belcla pa devet let. Prav tako tožilstvo predlaga podaljšanje pripora za vse obtožene, saj meni, da so še vedno podane okoliščine ponovitvene nevarnosti.

Pri odmeri predlaganih kazni je tožilka Petra Vugrinec izhajala tudi iz dosedanje predkaznovanosti obtožencev. Edini, ki doslej ni bil obsojen, je Marko Belcl, medtem ko so ostali že bili obsojeni.

Višja državna tožilka Petra Vugrinec je danes v zaključnem govoru izpostavljala dokaze, zbrane s pomočjo videoposnetkov in podatkov baznih postaj, izsledkov Nacionalnega forenzičnega laboratorija, oprla se je tudi na ugotovitve sodnih izvedencev in na primere drugih sodnih praks. Podrobno je opisovala, kako so se na dan storitve očitanega jim kaznivega dejanja gibali obtoženi, spomnila je tudi, da je eden od obtoženih kriminalistom sam pokazal, kam v potok Ižica na Igu so odvrgli predmete, ki bi jih lahko obremenili.

V sodnem postopku pa je bilo po mnenju tožilstva dokazano tudi, da so obtoženi delovali v sostorilstvu. Obtoženi so Knafla najprej pretepli, ko je nemočen ležal na tleh, pa so ga še zvezali in ga ležečega pustili na samem v gozdu. Imeli so možnost poklicati reševalce, pa tega niso storili, je poudarila.

Oprla se je tudi na več primerov sodnih praks, ki se nanašajo na kazniva dejanja, storjena v sostorilstvu. Iz teh izhaja, da za presojo sostorilstva glede na ustaljeno sodno prakso ni potrebno, da bi morala biti natančno opredeljena vloga vsakega posameznega obtoženca, katere konkretne udarce in poškodbe je vsak od obtožencev prizadejal oškodovancu in s čim konkretno je prispeval k nastanku obravnavane posledice.

Po prepričanju obrambe pa tožilstvu ni uspelo zbrati dovolj dokazov za obsodbo četverice, zato za vse predlagajo oprostilne sodbe in odpravo pripora. Obramba tako meni, da tožilstvu ni uspelo dokazati, ali so se vsi štirje obtoženi v času storitve očitanega jim kaznivega dejanja nahajali na istem kraju. Prav tako ni dokazov, zakaj naj bi obtoženi to sploh storili, saj v obtožnici o motivu za to kaznivo dejanje ni niti besede.

Tudi če bi bilo v sojenju dokazano, da so se obtoženci nahajali na kraju kaznivega dejanja, v kakšnem sosledju naj bi izvedli omenjeno dejanje in kakšna je bila vloga vsakega od obtoženih. Prav tako ni dokazov, ali je pokojnega udarila ena ali več oseb, so v zaključni besedi med drugim naštevali zagovorniki.

Razglasitev sodbe bo 19. decembra.

Stanislav Knafel je umrl po tistem, ko so ga 18. marca lani v gozdu pri Zgornjih Duplicah na Dolenjskem zvezali in brutalno pretepli. Šele naslednji dan ga je v gozdu, kjer je tudi živel, našel njegov prijatelj, ki je poklical pomoč in policijo, a Knaflja niso mogli rešiti.

STA; M. K.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava