novice

Novosti v 2023: Letošnje leto bo leto strukturnih reform

14.1.2023 | 18:15

Ljubljana - Nekatere novosti že veljajo, nekatere še bodo, za nekatere pa se še ne ve – Največji dvig minimalne plače v zadnjem desetletju – Spet višja obdavčitev najemnin – Novela zakona o dohodnini v ustavno presojo

S 1. januarjem so se za od štiri do pet odstotkov podražile cigarete in drugi tobačni izdelki. Čeprav se bodo trošarine na tobačne izdelke do konca leta povišale še dvakrat, 1. maja in 1. novembra, bo to za državljane letos bolj postranskega pomena. Kot je v novoletni poslanici napovedal predsednik vlade Robert Golob, bo namreč leto 2023 leto strukturnih reform, s katerimi želi njegova vlada, kot je dejal, »obvladati vse tiste izzive, ki so se kopičili zadnjih 30 let«.

Strukturnih težav, ki so se v Sloveniji nakopičile in zavirajo nadaljnji razvoj države, je veliko, vsaka od njih pa je velik zalogaj. Med njimi so tudi reforme, s katerimi so se v preteklosti neuspešno spopadale že številne vlade. Zaradi reform so se vlade majale in celo padle, upanje, da jih bo Golobovi vladi uspelo izpeljati, pa vliva dejstvo, da ima Golob rekordno število svojih poslancev v parlamentu in s tem zelo udobno koalicijsko večino.

Že prejšnja vlada je Evropski komisiji obljubila, da bo Slovenija do konca leta 2026 prenovila šolske učne načrte, zdajšnja koalicija pa je napovedala zeleno proračunsko reformo, ki je glavni instrument za povečevanje trajnosti proračuna in pri kateri je osrednja ideja premikanje davkov iz dela na porabo naravnih virov. Prav tako je napovedala tudi reformo medijske zakonodaje, reformo razpisnih mehanizmov v kulturi, posodobitev ocenjevanja sodnikov in druge spremembe v pravnem varstvu, ustanovitev regij itd.

Zaradi kolapsa zdravstvenega sistema, ki smo mu priča, je med najnujnejšimi ukrepi reforma zdravstva, ki naj bi prinesla ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, že desetletja čaka na reformo tudi pokojninski sistem, ob reformi šolstva in pravosodja so nujne tudi reforme socialnih transferjev in plačna reforma. Ključna med reformami pa naj bi bila davčna reforma, saj utegnejo nekatere izmed omenjenih reform povečati javne izdatke. Prav pri tej pa se je že zataknilo. Za novelo zakona o dohodnini, ki je začela veljati z novim letom, sta namreč poslanski skupini SDS in NSi predzadnji dan starega leta vložili zahtevo za presojo ustavnosti in ob tem predlagali, da ustavno sodišče do svoje končne odločitve zadrži izvajanje nekaterih členov.

In katere so novosti v letu 2023? Letošnje leto prinaša kar nekaj novosti na področju dela, pokojnin in sociale.

VIŠJA MINIMALNA PLAČA

Lani je minimalna plača znašala 1.074,43 evra bruto oz. 778 evrov neto, z novim letom pa se je neto minimalna plača zvišala za približno 100 evrov, kar je največji dvig v zadnjih desetih letih. Dvigu minimalne plače se bo prilagodila tudi minimalna urna postavka za začasna in občasna dela dijakov, študentov in upokojencev, ki trenutno znaša 6,17 evra na uro.

VIŠJE POKOJNINE ZA MOŠKE

Pri pokojninah se največja sprememba nanaša na moške, ki se bodo upokojili po 1. januarju 2023. Odstotek za odmero pokojnine pri tistih, ki so delali 40 let, se bo dvignil z 61,5 na 63,5 in se s tem izenačil z odmernim odstotkom za ženske. Med spremembami je tudi, da se bo zaradi skrbi za otroka oz. služenja obveznega vojaškega roka mogoče starostno upokojiti tudi ob dopolnjenih 38 letih pokojninske dobe brez dokupa. Zaradi otrok bo znižanje mogoče največ do starosti 61 let, zaradi služenja vojaškega roka pa največ do starosti 63 let.

Mogoča bo tudi predčasna upokojitev pri dopolnjeni starosti 60 let in 40 let delovne dobe. Drugače kot pri pogoju za starostno upokojitev, pri kateri je upoštevanih 40 let pokojninske dobe brez dokupa, gre pri predčasni upokojitvi za 40 let pokojninske dobe, ki lahko denimo zajema tudi leta, ki so jih zavarovanci dokupili.

60 DNI STARŠEVSKEGA DOPUSTA

Tudi pri družinski politiki bodo letos večje spremembe deležni moški. Z novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih bodo očetje otrok, rojenih od 1. aprila dalje, pridobili 60 dni neprenosljivega plačanega starševskega dopusta, za matere pa ostaja vse enako. Po novem bo možnost koriščenja starševskega dopusta in dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otrok veljala do osmega leta otrokove starosti, in ne le do konca prvega razreda, lahko pa jo bosta izkoristila oba starša hkrati.

SPREMEMBE DOHODNINSKE ZAKONODAJE

Najpomembnejša novost je zvišanje splošne olajšave na 5.000 evrov, kar pa je za 500 evrov manj, kot je to predvidela novela zakona o dohodnini, ki jo je marca lani sprejela vlada Janeza Janše in ni nikoli zaživela. Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar je približno 2.280 evrov več kot doslej. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, ki je bila za leto 2022 znižana za pet odstotnih točk, vrača na 50 odstotkov. Samodejno usklajevanje olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z inflacijo, ki ga je predvidela Janševa vlada, z novelo ni več predvideno, odvisno bo od vsakokratne presoje finančnega ministrstva. Se pa bodo zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane zvišali v letih 2023 in 2024, in sicer za približno 7,5 odstotka. Novost je tudi posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1.300 evrov.

SPET BOLJ OBDAVČENE NAJEMNINE

V višino kapitalskih dobičkov se z novelo ne posega in ostaja pri 25 odstotkih, se pa ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev ob njihovi odsvojitvi pri pridobivanju lastnih delnic. Odpravlja se tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo. Stopnja dohodnine, ki se plačuje iz oddajanja premoženja v najem, ki je bila za leto 2022 določena pri 15 odstotkih, se je z letom 2023 spet zvišala na 25 odstotkov prejetih najemnin, znižanih za 10 odstotkov normiranih stroškov, kar bo po mnenju nekaterih povzročilo zvišanje najemnin.

Izplačila nagrad za poslovno uspešnost bodo še naprej izvzeta iz davčne osnove, a tako kot do uveljavitve lani spomladi sprejetih sprememb le do višine povprečne plače. Novo pa je, da bodo iz davčne osnove izvzeta tudi izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu.

SPREMEMBE PRI NORMIRANCIH

Spremembe so tudi glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih dohodkov. Za tiste, ki imajo do 50.000 evrov letnih dohodkov, se bo še vedno priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, za tiste, ki imajo med 50.000 in 100.000 evri dohodkov, se bodo priznani normirani stroški znižali na 40 odstotkov, pri tistih z več kot 100.000 evri dohodka pa priznanih normiranih stroškov ne bo. Za normiranca sicer lahko velja samostojni podjetnik, pri katerem je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev. Taka ureditev torej prinaša spremembe predvsem za tiste z višjimi prihodki, a se bo položaj močno poslabšal tudi samostojnim podjetnikom in podjetnikom, ki imajo polovični delovni čas zaradi starševstva. Ti so padli v kategorijo popoldanskih espejev, torej tistih, ki so obvezno zavarovani za manj kot devet mesecev in katerih obdavčitev se spremeni v trenutku, ko presežejo 12.500 evrov prihodkov.

RAZBREMENITEV KMETOV

Zaradi novih evropskih pravnih podlag je v dohodninski zakonodaji precej sprememb tudi pri kmetijstvu. Med drugim se na sezam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetije prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta bodo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila. V skladu z novelo zakona o trošarinah, ki jo je vlada pripravila v okviru ukrepov za blažitev energetske draginje, se je s 1. januarjem kmetom, gozdarjem in čebelarjem omogočil nakup cenejšega obarvanega goriva za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije.

SPREMEMBE DAVČNEGA POSTOPKA

S področja davčne zakonodaje je državni zbor jeseni sprejel tudi noveli zakona o davčnem postopku in o finančni upravi. S prvo se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva, z drugo pa se odpravljajo nekatere določbe, uveljavljene pod prejšnjo vlado, toda zaradi možnosti namestitve sledilnih naprav na vozila za potrebe finančne preiskave je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto, zato bo državni zbor o noveli zakona, ki je bila sprejeta decembra le z glasovi poslancev Gibanja Svoboda, ponovno odločal. V kratkem pa naj bi potrdil tudi predlog vlade za ponovno obvezno izročitev računa za dobavljeno blago ali opravljeno storitev, ki je bila ukinjena januarja lani.

OMEJITEV CEN ELEKTRIKE

Med novostmi, ki so že začele veljati, je omejitev cen električne energije za mikro, mala in srednja podjetja. Cenovna kapica na energijo za te odjemalce bo veljala do konca junija 2023. Najvišja maloprodajna cena, ki ne vključuje davka na dodano vrednost, bo za višjo dnevno tarifo 217 evrov za megavatno uro, za nižjo dnevno tarifo 155,5 evra in za enotno tarifo 195 evrov za megavatno uro. Sicer pa se z letom 2023 nadaljuje tudi regulacija cen plina in elektrike za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in za nekatere zaščitene odjemalce.

AMBULANTE ZA NEOPREDELJENE BOLNIKE

Z januarjem so začele odpirati vrata tudi ambulante za bolnike, ki so ostali brez osebnega zdravnika. Skupaj naj bi jih bilo 94, od tega 19 v Ljubljani, delovale pa bodo v zdravstvenih domovih. V Sloveniji je trenutno že več kot 130.000 ljudi brez osebnega zdravnika.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.

Mojca Leskovšek Svete

‹ nazaj