posavje

Mokrišča pokrivajo pol kostanjeviške občine, izginjajo pa trikrat hitreje kot gozdovi

6.2.2023 | 10:40 | P. P.

Barbara Kink, vodja OE za varstvo narave Novo mesto, med predavanjem

Barbara Kink, vodja OE za varstvo narave Novo mesto, med predavanjem

Zeleno zavezo slovenskega turizma je podpisal tudi kostanjeviški župan Robert Zagorc (Foto: Pavel Perc)

Zeleno zavezo slovenskega turizma je podpisal tudi kostanjeviški župan Robert Zagorc (Foto: Pavel Perc)

Kostanjevica na Krki - Mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi - Barbara Kink: »Krakovski gozd se v zadnjih desetletjih srečuje s hudimi bolečinami, predvsem zaradi upadanja podtalnice.«

Prav na svetovni dan mokrišč je v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića, v kostanjeviški Galeriji Božidar Jakac (GBJ), pretekli četrtek kostanjeviški župan Robert Zagorc podpisal Zeleno zavezo slovenskega turizma, zatem pa je vodja novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave Barbara Kink predavala o pomenu mokrišč nasploh in še posebej o Krakovskem gozdu ter tudi odgovarjala na vprašanja.

Kot je povedala Anita Pajtler iz TIC Kostanjevica na Krki, je Kostanjevica na Krki lani uspešno prestala presojo blagovne znamke Slovenia Green in z aktivnostmi na različnih področjih oplemenitila znak v Slovenia Green Silver. Omenila je, da so ugotovili napredek na področju destinacijskega managementa, k čemer je pomembno prispevala tudi sprejeta strategija za trajnostni razvoj turizma v kostanjeviški občini. Poudarila pa je, da je še precej izzivov, zlasti pri poslovanju turističnih podjetij, pri varovanju okolja in podnebja ter ustvarjanju ustrezne družbene klime. Kostanjevičani se lahko pohvalijo s porastom turističnega obiska, saj je bilo lansko leto, odkar vodijo statistiko, med najbolj uspešnimi. Dolenjske Benetke so obiskali turisti iz več kot 30 različnih držav in kar slaba tretjina vseh turistov je bila iz tujine. »Ta odstotek se iz leta v leta povečuje. In to je izziv za nas, da naredimo destinacijo Kostanjevico predvsem trajnostno in odgovorno do prebivalcev, saj kar je dobro za prebivalce, je tudi za turiste,« še izpostavi pomen pristopa k Zeleni zavezi slovenskega turizma Pajtlerjeva. Opravičila je odsotnost direktorja GBJ Kostanjevica na Krki Gorana Milovanovića, ki je to zavezo že podpisal, tokrat pa jo je še župan Robert Zagorc. Ob tej priložnosti je dejal, da je pridobitev srebrnega znaka za kostanjeviško občino velik dosežek, saj to kaže, da je bila politika razvoja občine v preteklosti pravilno zastavljena. Župan verjame, da bo šla občina tudi v bodoče v smeri trajnostnega razvoja turizma. Hkrati pa poudarja, da je ta znak za vse, ki delajo na tem področju, velika obveznost. Zagorc se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli zaslužni za to pridobitev.

Mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi

Po slovesnosti so obiskovalci dobro obiskanega dogodka prisluhnili predavanju vodje novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave Barbare Kink ob svetovnem dnevu mokrišč. Kot je povedala, so mokrišča območja, ki so stalno ali občasno omočena, lahko so naravnega ali umetnega nastanka. Gre za močvirja, poplavne ravnice rek, izlive rek, kraška polja, kraške vodne jame, šotišča, poplavne gozdove, mokrotne travnike, mlake, ribnike in kale, glinokope, gramoznice in kamnolome ... Mokrišča so, po njenih besedah naravne spužve, ledvice pokrajine in zibelka biotske pestrosti, zato je zelo zaskrbljujoče, da so eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, saj izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. Glavni razlogi so izsuševanje, zasipavanje, onesnaževanje in prekomerno izkoriščanje virov. Izguba in degradacija mokrišč je eden poglavitnih vzrokov za suše, požare, poplave in pomanjkanje pitne vode, je poudarila Barbara Kink in dodala: »Največ lahko, po naših izkušnjah, naredimo s tem, če ljudi izobrazimo, ozavestimo, nikoli ni prepozno. Ker mi sami, šest zaposlenih na območni enoti Zavoda za varstvo narave, ki se poklicno ukvarjamo s tem, ne moremo vsega rešiti in ne bomo uspeli rešiti narave, saj pokrivamo Dolenjsko, Belo krajino in večji del Posavja, zato vedno prosimo za sodelovanje in pomoč.«

Biologinja Kinkova je povedala, da mokrišča v kostanjeviški občini pokrivajo kar polovico ozemlja občine. Največ jih je na njenem severnem delu, kjer je »Krakovski gozd, kot eden največjih ostankov nižinskih poplavnega dobovega gozda v državi sploh, in tudi v Evropi jih ni veliko. Te gozdove so ljudje v preteklosti krčili za potrebe razvoja kmetijstva in svojega preživetja. Na Krakovski gozd se navezuje reka Krka, ki jo na zavodu imenujemo hrbtenica oz. kraljica varstva narave na Dolenjskem,« je povedala Kinkova. Krakovski gozd in reka Krka sta neločljivo povezani vsebini oz. sestavini, meni biologinja, in tudi zato govorimo o bolečinah Krakovskega gozda, ker je v zadnjem času slabša povezava z reko Krko zaradi posegov, ki so bili narejeni.

Naravovarstveniki opozarjajo, da so mokrišča sicer povsod v slabem stanju, v Posavju tako niso nobena izjema, si pa prizadevajo izboljšati stanje vsaj na naravovarstveno najbolj pomembnih območjih, kot so Krakovski gozd, reka Krka in Jovsi. Nizki vodostaji in pretoki reke Krke dolvodno od Kostanjevice, črpanje vode in nihanje temperature vode povzročajo množični pogin školjk, polžev, počasnih živali, ki se ne morejo tako hitro umakniti kot ribe. »Mehkužci so ključen pokazatelj takih razmer,« je opozorila Barbara Kink.

‹ nazaj

Zvočni zapisi

Barbara Kink o mokriščih, predvsem o Krakovskem gozdu

Galerija (11)

Barbara Kink med predavanjem
BARBARA KINK
mokrisca (1)
mokrisca (2)
mokrisca (3)
mokrisca (4)
mokrisca (5)
mokrisca (6)
mokrisca (7)
mokrisca (8)
Zeleno zavezo je podpisal tudi

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava