kultura

Prešerno s Prešernom in Damjanom Damjanovičem

8.2.2023 | 10:30 | Besedilo in foto: L. Markelj

Damjana Damjanoviča (na levi) je v Šentjerneju toplo sprejel župan Jože Simončič z ženo.

Šentjernej - Občina je sinoči skupaj z OŠ Šentjernej v počastitev današnjega slovenskega kulturnega praznika povabila v Kulturni center Primoža Trubarja na slavnostno akademijo z naslovom Prešerno s Prešernom.

Polna dvorana je uživala v pestrem programu, v katerem so nastopili tako domači osnovnošolci kot glasbeniki in literati, manjkal ni niti Šentjernejski oktet.

Slavnostni govornik Damjan Damjanovič

Neža Cerinšek je predstavila svojo poezijo.

Gostje v prvi vrsti polne Lesjakove dvorane kulturnega centra so uživali v lepem programu.

Slavnostni govornik Damjan Damjanovič, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je spregovoril o kulturi v najširšem smislu, pa tudi v ožjem, o kulturnih ustvarjalcih. Poudaril je, da se vse začne pri mladih in vzgoji prvega osnovnega bontona.

Izpostavil je profesionalno in ljubiteljsko kulturo – slednja je prehod v profesionalno kulturo. »Ljubiteljska kultura je temelj naše družbe in nacionalne identitete in prepoznavnosti,« je poudaril Damjanovič in spregovoril tudi o Prešernu in sporočilih njegove Zdravljice, med katerimi je tudi izbojevanje Slovencev lastne svobode in svoje samostojne in suverene države.

Kultura prepoznavni element samobitnosti naroda

»Prav slovenska kultura je bila tista združevalna in povezovalna sila, ki je svetila vsem nam z neba in nam kazala načine in poti dosega tega cilja. Slovenska kultura se vseskozi manifestira v svojem bistvu, prav v slovenskem jeziku, v tem prvem in zadnjem braniku slovenstva, kot bi se izrazil tudi tu, v Šentjerneju službujoči Primož Trubar,« je dejal slavnostni govornik Damjan Damjanovič.

»Slovenska kultura – profesionalna, še bolj pa ona, večinska, množična, ljubiteljska, ki izhaja iz besede ljubezen - je bila in tudi bo na veke vekov tisti občni prepoznavni element samobitnosti nekega naroda. Ker je kultura tako obsegajoč pojem, da je moč z njim zaobjeti čisto vse, od prijaznega vsakodnevnega »dober dan«, do najvišje visoke pesmi umetnika. Naša skupna narodnostna dolžnost je, da se spoštujemo med seboj na osnovi kulturnih izročil, ki omogočajo najrazličnejša prepričanja in mišljenja. Da se s skupnimi močmi cenimo, učimo in negujemo slovenski jezik kot naš osnovni kodni zapis. Da si nenehno dovoljujemo dotik kulturnega utripa, bodisi v ožji, torej lokalni okolici, ali sploh v naši prelepi deželi umetnosti,« je dejal slavnostni govornik, ter se zahvalil vsem posameznikom in društvom, ki delujejo na šentjernejskem območju, pihalnemu orkestru in ostalim vokalnih skupinam, in jim čestital za nedavne jubileje.

»Kultura naj bi nas povezovala in ne razdruževala, ali celo izključevala; grela naša srca in širila ljubezen in spoštovanje med nami. Ali je danes res temu tako?« se je Damjanovič vprašal za zaključek in vsem zaželel ponosno praznovanje slovenskega kulturnega praznika.

Simončič: kultura naj bo jasna in pozitivna

Jože Simončič

Zbrane Šentjernejčane je nagovoril tudi župan občine Šentjernej Jože Simončič. Dejal je, da nas kulturni praznik vsako leto izziva k razmisleku, kaj kultura sploh je in kakšno vlogo igra v našem osebnem in družbenem življenju. Kultura nikogar ne pusti ravnodušnega, vabi ga k razmišljanju …

»Optimizem, veselje, spoštovanje, ustvarjalnost, strpnost, zavzemanje za sodelovanje, mir in dialog so sadovi ustvarjanja, ki jih potrebujemo in si jih želimo. Naj v umetnosti ne prevladuje kriterij zakompliciranosti in nenavadnosti, temveč jasnost, moč in pozitivnost njenega sporočila. Prepričan sem, da je temelj naše evropske kulture v u ki sprejema presežno in spoštuje dostojanstvo vsake osebe in sočloveka v vsej njegovi človečnosti,« je razmišljal Simončič in izpostavil vse, ki ustvarjajo in se posvečajo kulturi, ki vzgajajo, poučujejo in v kulturi vidijo smisel in prihodnost, ki s kulturnim ustvarjanjem bogatijo sebe in vse ostale.

‹ nazaj