dolenjska

Absentizem - velika težava Slovenije; Posavci največ na bolniški

16.3.2023 | 11:20 | Lidija Markelj

Dolge čakalne dobe bolnikov, dolga pot do diagnoze in ustreznega zdravljenja tudi prispevajo k absentizmu. (Foto: L. M.)

Dolge čakalne dobe bolnikov, dolga pot do diagnoze in ustreznega zdravljenja tudi prispevajo k absentizmu. (Foto: L. M.)

Posavje, Dolenjska - Posavje med vodilnimi regijami glede zdravstvenega absentizma – Dolenjska na 5. mestu – Glavni razlog covid-19 – Iz zdravstvene blagajne letno že blizu 690 milijonov evrov – Slovenija in Bolgarija edini v EU brez omejitev trajanja bolniškega staleža in izplačila nadomestil – Kaj storijo delodajalci?

Zdravstveni absentizem, ki pomeni začasno zadržanost od dela zaradi zdravstvenih razlogov, znan bolj kot »bolniška«, je v Sloveniji vse večji problem.

Če je bil še pred leti skupni odstotek bolniškega staleža v Sloveniji v povprečju med državami EU s stopnjo absentizma med 3,5 in 5 odstotki, smo se v zadnjem obdobju premaknili med države z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega – odstotek je že nad 6,1 (leta 2021 je bil 5,1). Zlasti se je povečal v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer s 3 na 3,8 odstotka.

Posavje je po absentizmu na 3. mestu, Dolenjska na 5.

Vse več je dolgotrajnih bolniških odsotnosti, najdaljši trajata celo dvanajst let, imamo jih pa tudi v našem koncu. V Posavju, ki je tretja od desetih regij po absentizmu pri nas, najdaljši bolniški stalež traja že dobrih šest let. Na dolenjskem koncu, ki je v slovenskem merilu na 5. mestu, pa je sedem staležnikov nad pet let.

IZDATKI NARAŠČAJO

Odstotek bolniških odsotnosti se zvišuje, podatki ZZZS so skrb vzbujajoči.

Izdatki nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zlasti od druge polovice leta 2015, izjemno naraščajo. Lani so znašali že skoraj 690 milijonov evrov. Leta 2015 smo npr. za bolniško nadomestilo namenili »le« dobrih 246 milijonov evrov.

Kot razkriva analiza ZZZS, je vzrokov za tako rast stroškov več; na prvem mestu so epidemiološke razmere. Lani so na odsotnost z dela najbolj vplivale okužbe s covid-19, ki gredo od prvega dne dalje v bremene obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Absentizem - velika težava Slovenije; Posavci največ na bolniški

Drugi razlog je posledica spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki je skrajšal število dni odsotnosti v breme delodajalcev – od 21. delovnega dne dalje bolniško nadomestilo plačuje ZZZS, le zaradi odsotnosti z dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu ostaja nadomestilo v breme delodajalca do 31. dne. Skrajšalo se je tudi število delovnih dni nadomestila, ki ga krije delodajalec v koledarskem letu (namesto 120 zdaj 80 delovnih dni). Hkrati so se zvišale še povprečne osnove za obračun nadomestil na račun višjih plač.

MI IN BOLGARIJA

Razlog za povečanje absentizma pa se po besedah Petra Rutarja iz ZZZS skriva tudi v zastareli zakonodaji, ki pri nas skoraj nespremenjena velja že trideset let in je neprimerljiva sodobnim evropskim državam, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto.

Izjemi sta Bolgarija in Slovenija, ki sta edini državi v EU, v katerih ni časovno omejeno izplačilo nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela, ravno tako ne višina nadomestila navzgor. Tako imamo pri nas ekscese - dva rekorderja, ki prihajata s koroškega in štajerskega konca, sta bolniško odsotna že 12 let, mesečno pa rekorder v bolniški odsotnosti prejema več kot 22 tisoč evrov. Naj razume, kdor more!

NADOMESTILO VIŠJE KOT POKOJNINA

Dolgotrajna bolniška odsotnost ni le posledica resnih bolezni, je tudi posledica predolgega čakanja na določitev diagnoze in zdravljenje. Predolgi so postopki za invalidsko upokojitev. Manjka zakonodaja, ki bi omogočala hitrejše postopke zdravljenja, rehabilitacije, prekvalifikacije dolgotrajno bolnih in njihove ali hitrejše vrnitve na delo ali hitrejšo invalidsko upokojitev.

Pomembno je tudi dejstvo, da je višina bolniškega nadomestila pri nas višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, kar dodatno vpliva na podaljševanje bolniškega staleža, pri čemer prihaja tudi do zlorab.

Potrebne so torej sistemske rešitve, prenova številne zakonodaje, o čemer je ZZZS že dal predloge, veliko se pričakuje od zdravstvene reforme.

Ker prihaja tudi do zlorab, ZZZS izvaja t. i. laični nadzor nad bolniškim staležem. Tudi o tem podrobneje v današnjem novem, tiskanem Dolenjskem listu, kjer boste izvedeli še, katere so najpogostejše bolezni, zaradi katerih Dolenjci in Posavci ostajamo doma, v kateri starostni skupini je največ bolezenskih staležev, in kako se z absentizmom spopada naše gospodarstvo? Se zaveda, da so zdravi zaposleni temelj uspešnega razvoja podjetja?

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava