gospodarstvo

Potenciali gostinstva na Dolenjskem

28.3.2023 | 14:10 | M. K.

Foto: Območna obrtno-podjetniška zbornica Novo mesto

Novo mesto - Tako se je glasil naslov okrogle mize, ki so jo včeraj v Hiši kulinarike na Glavnem trgu pripravili v organizaciji Območne obrtno-podjetniške zbornice Novo mesto in Srednje šole za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Gre za eno od nadaljnjih aktivnosti sodelovanja med akterji, ki želijo reševati problematiko stanja po epidemiji ter ustreznega izobraževanja in zaposlovanja v panogi gostinstvo in turizem. V pogovoru so poleg direktorice zbornice mag. Emilije Bratož in ravnateljice srednje šole Maje Skubic Avsec sodelovali še Damjana Kolenc z Zavoda RS za zaposlovanje, dva gostinca, predsednik sekcije Stane Pirkovič in Robert Gregorčič kot član sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Novo mesto, svetovalna delavka na osnovni šoli, dijak srednje gostinske šole in študent višje strokovne šole.

Izhodišča so bila priložnosti turizma in gostinstva na Dolenjskem, v uvodu pa izpostavljeni številni izzivi, ki jih na poti do novega razvoja panoge, predvsem gostinstva, še čakajo.

Organizatorji pogovora ugotavljajo, da turizem in vzporedno gostinstvo na Dolenjskem, ki je zelo proizvodno usmerjena, predstavlja le 2% vse gospodarske aktivnosti, kar regijo uvršča na rep slovenskih destinacij po gospodarskem rezultatu. Za Dolenjsko so le Zasavska in Koroška. V dolenjskem turizmu izstopajo predvsem termalni in welness turizem, dejavnost turističnih agencij za produkte v regiji, samo gostinstvo in manjše nastanitve kot vzporedna dejavnost pa so po epidemiji vidno upadli.

Po covidu čas za okrevanje

Pandemija je panogo postavil pred veliko preizkušnjo, zdaj pa je čas okrevanja, so bili prepričani sogovorniki. Ne ugotavljajo toliko zapiranj podjetij kot prilagoditev delovnega časa in s tem povezanega zaposlovanja. Spremenile so se navade gostov, gostinci so dvignili cene, njihovo delo pa je predvsem usmerjeno v pripravo dopoldanskih malic in praznovanj življenjskih dogodkov, tudi kulinaričnih dogodkov, vendar sezonsko, širše strategije za okrevanje gostinstva, razen nekaterih izjem, pa ni. Postavljena je šele v leto 2024 pa do leta 2028.

V procesu izobraževanja je sicer zaznati interes za vpis, vendar je bistveno premajhen, da bi zapolnili potrebe po kadrih, saj je trenutno v Sloveniji 5.200 nezasedenih delovnih mest. Kadre pozivajo na delo dobesedno kar iz šolskega procesa.

Program izobraževanja srednja šola nadgrajuje z oblikami sodelovanja med gostinci na področju praktičnega usposabljanja dijakov v realnem delovnem okolju (PUD), želijo pa si še več dopolnitev vsebin in predstavitev kot nadgradnjo pouka s strani gostujočih gostincev, glede na njihovo specializacijo.

Naloga ministrstva za šolstvo, ki nekaj promocije sicer financira, bo poglobljeno revidiranje sistema razvoja kadrov v turizmu po celotni vertikali in izvajanje promocije strokovnega in poklicnega dela ter izobraževanja v turizmu in gostinstvu.

Razviti bi bilo potrebno, kot so ugotavljali včeraj, tudi prožen model sodelovanja med gospodarstvom, izobraževalnimi ustanovami in strokovnimi institucijami. Tečejo sicer sodelovanja med šolami in zbornico oziroma gostinci, nekajkrat na leto, predvsem pred obdobjem vpisov, v povezavi s svetovalnimi delavkami na osnovnih šolah dokaj uspešno, a to v primeru deficitarnih poklicev ne zadošča. Na podjetniški ravni pa bo pomembno razviti kakovostne gostinske storitve, z ukrepi spodbuditi ustreznejše upravljanje z zaposlenimi in ustvarjanje bolj uravnoteženih delovnih pogojev.

Gostinci sami so podali kar nekaj novih predlogov za sodelovanje z gostinsko šolo in dijaki oziroma študenti, hkrati pa predlagali ustanovitev zasebne šole za gostinstvo po zgledu šol v drugih državah, npr. v Avstriji.

Pobudniki okrogle mize so enotni, da je potrebno nasloviti na MGTŠ, Direktorat za turizem in Agencijo SPIRIT, na OZS in STO pobudo ter resno opozorilo, da morajo gostinstvu, restavracijam, barom, nastanitvam in kmetijam z dopolnilno dejavnostjo dati bistveno več poudarka v strategiji za razvoj turizma 2022-2028 kot doslej. Tej panogi ukrepi za okrevanje po covidu niso zadoščali in so bili gostinci v podrejenem položaju glede na velike akterje v turizmu. Trenutno so na voljo le krediti in razpisi za zeleno in krožno gospodarstvo, digitalizacijo, nove destinacije, zeleni znak, bazičnih razpisov za sofinanciranje preko razpisov, ki bi bili usmerjeni v vlaganje v kadre, boljše delovne pogoje, kakovost ponudbe in ponovno okrevanje za gostince ter združenja, ki bi jim pri tem lahko pomagali, pa ni.

''Za promocijo kadrov in vrnitev povpraševanja po šolanju in zaposlitvi v gostinstvu in turizmu je veliko možnosti, ki jo izvaja tako šola kot zbornica, delno financirano s strani Ministrstva za izobraževanje, vendar je uspeh odvisen od celotnega pristopa k promociji, prilagajanja šolskih programov in videnja dolgoročne perspektive v panogi,'' so še zapisali organizatorji včerajšnje okrogle mize.

‹ nazaj