dolenjska

100 let od rojstva in 80 let od mučeniške smrti bl. Alojzija Grozdeta

29.5.2023 | 19:10 | L. Markelj

Osrednjo mašo na praznovanju Grozdetovih jubilejev je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. (Foto: Jože Potrpin, Družina)

Bl. mučenec Alojzij Grozde - da postane svetnik, je potreben čudež.

Čatež nad Zaplazom  - Letošnje leto je Grozdetovo leto. 27. maja je namreč minilo sto let od rojstva  blaženega mučenca Alojzija Grozdeta, 1. januarja pa 80 let od njegove mučeniške smrti.V Škofiji Novo mesto so za geslo Grozdetovega leta izbrali besede iz njegove pesmi Misijonarjeva molitev: Luč je, ki šel sem za njo.

Bl. mučenec Alojzij Grozde, doma iz Gorenjih Vodal v župniji Tržišče pri Mokronogu na Dolenjskem, je umrl kot dijak in član Katoliške akcije, zaradi ljubezni do Boga.

Za božične praznike leta 1942 se je iz Marijanišča v Ljubljani, kjer je bival kot dijak klasične gimnazije, odpravil domov na Dolenjsko. 1. januarja 1943 so ga na Mirni zajeli partizani in ga po krutem zasliševanju in mučenju pod krivo obtožbo v nočnih urah umorili ob potoku Vejeršca pod mirnskim gradom. Njegovo neizrohnjeno truplo so februarja našli šolarji, ki so v gozdu nabirali zvončke.

Proces za priznanje njegovega mučeništva se je začel leta 1992, 13. junija 2010 pa je bil na evharističnem kongresu v Celju razglašen za blaženega.

Slovensko praznovanje na Zaplazu

Osrednje praznovanje ob Grozdetovem letu je potekalo minuli konec tedna. V petek, na predvečer Grozdetovega goda, so z Mirne na Zaplaz, ki je že 12 let kraj Grozdetovega zadnjega počitka – njegove posmrtne ostanke so leta 2011 s šentrupertskega pokopališča prenesli v Marijino svetišče na Zaplaz – poromali mladi in noč prečuli v molitvi, pesmi in premišljevanju. Na ogled je bil tudi film o Grozdetu.

Nadškof je v pridigi izpostavil Grozdetov zdravi krščanski ponos, ki mu ga ni manjkalo. (Foto: Jože Potrpin, Družina)

V soboto pa se je na osrednjem romarskem svetišču novomeške škofije zbrala množica vernikov na slovesni sv. maši, ki jo je ob somaševanju okrog petdeset duhovnikov, novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference Andreja Sajeta, upokojenega škofa Andreja Glavana in upokojenega nadškofa Stanislava Hočevarja daroval nadškof metropolit Stanislav Zore.

Nadškof je v pridigi izpostavil Grozdetov zdravi krščanski ponos, ki v današnjem času manjka in naravo mučeništva, vprašal pa se je tudi, kaj nam Grozde govori za današnji čas. In odgovor je odgovornost – za svoje življenje in za svoja ravnanja moramo prevzeti odgovornost.

Zbrane je na začetku slovesne maše pozdravil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, ob koncu pa postulator za Grozdetovo kanonozacijo msgr. mag. Igor Luzar.

Za svetništvo je potreben čudež

In kakšna je Grozdetova pot do svetništva?

msgr. mag. Igor Luzar (Foto: L. M.)

»Ker je bilo Grozdetu priznano mučeništvo, je bil lahko takoj razglašen za blaženega. Tako velja v vseh primerih mučencev.  Da bi bil v prihodnosti lahko razglašen za svetnika, pa se mora na njegovo priprošnjo zgoditi čudež. Čudež je dogodek v vidni naravi, ki ga ni mogoče razložiti s pomočjo poznanih naravnih zakonitosti, ampak te zakonitosti presega. Najbolj pogosto gre za t.i. medicinske čudeže, ko nekdo na priprošnjo blaženega ozdravi,« razloži Luzar.

Pove, da spodbujajo vernike, da se bl. Grozdetu priporočajo v molitvi, npr. za ozdravljenje. »Vsake toliko časa kdo posreduje postulaturi svojo izkušnjo, da se je priporočal blaženemu in da se mu zdi, da je bil uslišan. Recimo v ozdravitvi kakšen bolezni ali po operaciji. Če je verodostojno in prepričljivo, v Rimu potem to preiskuje posebna neodvisna skupina zdravnikov,« pove Luzar in doda, da je o Grozdetu zbranega že veliko gradiva, od prve Strletove knjige o njem iz leta 1944 do danes, ko je bilo v slovenskem in tujih jezikih napisanih več knjig.

»Vse to so lepa pričevanja o njegovem krščanskem življenju in mučeništvu. Bl. Alojzij Grozde je čudovit zgled krščanskega življenja in tako vzor za vsakega kristjana, še posebej za mladino. Njegova mučeniška smrt iz prezira do vere razodeva zvestobo krščanskim idealom, ki so jih ljudje na našem prostoru, pogumno izpovedovali tudi v težkih trenutkih življenja slovenskega naroda,« pove Luzar.

‹ nazaj