posavje

Legalizacija v senci težav z izobraževanjem

5.4.2008 | 01:00 | Anja Kerin

Prva legalizirana hiša v romskem naselju Kerinov Grm se lahko pohvali tudi s svojo urejenostjo.

Največje krško romsko naselje Kerinov Grm, v katerem živi več kot 170 Romov, se lahko od nedavnega pohvali s prvo legalizirano črno gradnjo. Njen lastnik je Marjan Brajdič, ki pa je bil ob našem obisku naselja bolj redkobeseden. Povedal je le, da odkup zemljišča zanj ni nič posebnega, čeprav se marsikateri Rom z njim verjetno ne bi strinjal.

V krški občini živi približno 350 Romov. Njihova naselja so večinoma črne gradnje. Zgrajena so na tujih parcelah, brez ustrezne komunalne infrastrukture.

V projekt legalizacije Kerinovega Grma je krška občina doslej namenila že skoraj 300.000 evrov, več kot 100.000 pa je prispevala država. Kljub tem vložkom pa morajo nekaj prispevati tudi Romi, in sicer po 6 evrov za kvadratni meter zazidljivega zemljišča, kar pa se nekaterim ne zdi sprejemljivo.

“Občina trdi, da ne dobi nobenih sredstev od države, vendar to ne drži. Z denarjem, ki ga dobiva, bi nam lahko zemljišča dala tudi brezplačno,” je prepričan krški romski svetnik Moran Jurkovič.

Doslej je pripravljenost za odkup parcele sicer izrazilo 16 romskih družin, večina od njih pa se zavzema za možnost obročnega odplačevanja.

“Jaz bi šel v odkup, ampak ne morem naenkrat plačati 10.000 evrov. Težko je, ker v ceno ni všteta samo zemlja, ampak so tudi drugi stroški,” je povedal Jurkovič.

Krški svetnik Moran Jurkovič priznava, da so razmere za Rome v Posavju boljše kot na Dolenjskem.

Brez doplačila pa bržkone ne bo šlo, saj je priklop na električno omrežje pogojen s predhodnim poplačilom dolga občini.

“Ne vem, zakaj bi čakali pet let, če je transformatorska postaja že v naselju. Mislim, da je bila narejena velika napaka, ker je občina napeljala elektriko v naselje že pred dobrim letom dni, saj je nevarnost, da si bo vsakdo lahko napeljal elektriko sam,” na šibko točko opozori krški romski svetnik.

Pismo ogorčenih staršev

Krška občina bo morala glede na trenutne razmere v njenem največjem romskem naselju na povrnitev lastnih stroškov čakati še kar nekaj let. Še pred tem pa se bo morala soočiti s problematiko romskega izobraževanja, ki jo najbolj občutijo v leskovški osnovni šoli, v katero je trenutno vpisanih 69 romskih učencev.

“Pred časom se je zgodilo, da so večji romski otroci zastraševali učence prve triade na straniščih, jim grozili, jih zapirali v stranišča in jim prepovedali o tem govoriti, saj naj bi jim sicer storili še kaj hujšega. Podobna zastraševanja doživljajo tudi učitelji in drugi šolski delavci. Romski učenci so jim grozili, da jim bodo uničili avtomobile, da bodo v šolo poslali svoje starejše brate….

Policija je že obravnavala fizičen napad romskega učenca na učitelja. Učenec je vstopil v razred med poukom, na prigovarjanje učitelja, naj odide, ga je Rom udaril,” so v pismu krškim svetnikom trenutno situacijo na leskovški šoli opisali člani sveta staršev.

Ravnatelj leskovške osnovne šole Anton Bizjak je kritičen do odnosa Romov do izobrazbe.

Slednji od odgovornih pričakujejo čimprejšnji sestanek, ki naj bi se ga udeležili predstavniki sveta staršev, vodstvo šole, predstavniki lokalne skupnosti in odgovorni predstavniki šolskega ministrstva. Starši pričakujejo konkretne predloge za izboljšanje po njihovem mnenju nevzdržnih razmer na šoli, saj si nihče od njih ne želi novega Bršljina.

Izobraževanje ni vrednota

“Pri Romih je problem, ker pri njih izobraževanje ni vrednota,” meni dolgoletni ravnatelj leskovške osnovne šole Anton Bizjak. To se izraža predvsem v nerednem obiskovanju pouka, ki je še posebej zaskrbljujoče v najzgodnejših letih.

“Največ težav z obiskom pouka imamo v 1. razredu, ko so otroci še povsem odvisni od staršev. Od 18 romskih učencev jih pouk redno obiskuje le 8,” pove Bizjak.

Problema se zaveda tudi krški romski svetnik Jurkovič, ki rešitev vidi v izgradnji vrtca v romskem naselju, s čimer se strinjajo tudi v leskovški osnovni šoli.

Krško občino tako na področju urejanja romske problematike čakajo še številne ovire, med katerimi je prav gotovo največja vključevanje romskih otrok v izobraževanje. Zanj se bodo morali poleg odgovornih v občini in državi potruditi tudi Romi sami, saj se bodo le tako lahko dvignili iz brezna revščine in življenja s socialno pomočjo.

Občina jim je ponudila roko z možnostjo relativno ugodnega odkupa zemljišč, od njih pa bo odvisno, ali bodo priložnost za boljše življenje tudi izkoristili.

‹ nazaj