splošno

Vse dobimo nazaj v kozarcu in na krožniku

22.4.2008 | 06:00

Kmetijstvo je še vedno eden največjih onesnaževalcev okolja. Sporna je predvsem prekomerna raba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Mali vinogradniki in vrtičkarji znajo še posebej pretiravati. (Foto: I. Vidmar)

Evtrofikacija oziroma prekomerna obremenitev voda s hranili je še vedno najbolj pereč okoljski problem v Evropi, zelo sporno pa je predvsem prekomerno gnojenje v nepravem času in pretiravanje vrtičkarjev in vinogradnikov, ki jih pri nas ne manjka.

Čeprav Evropska unija v svetu prednjači v zavedanju katastrofalnih posledic človekovega vpliva na okolje in je prva tudi kar se tiče ukrepanja, pa še zdaleč ne stori dovolj, da bi vsaj na svojih tleh bistveno zmanjšala vse dejavnike, ki vodijo v globalno ekološko katastrofo. Ne le ustvarjanje tople grede, kot posledica prekomernega izpusta toplogrednih plinov, ki nastajajo predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv, tudi posledice intenzivnega kmetijstva močno ogrožajo naše okolje.

Jože Povšič

Vodilna vloga v skrbi za ohranitev zdravega in čistega okolja pripada Evropski uniji v celoti, za Slovenijo pa to žal ne velja, saj je po ekološki ozaveščenosti med državami EU na repu. "Vse kar naravi naredimo slabega, dobimo nazaj v kozarcu in na krožniku," opozarja Jože Povšič, direktor Dolenjskega ekološkega zavoda, ki želi ob dneh, kot je svetovni dan Zemlje, še nekoliko glasneje opozoriti na naš odnos do okolja in tako prispevati k večji ozaveščenosti ljudi.

Intenzivno kmetijstvo ne ogroža le prsti, kjer rastejo rastline, ki jih človek uporablja za prehrano ali za krmo živali, temveč tudi vodo, ki je vir življenja. Prav tu pa lahko vsak posameznik precej prispeva k čistejšemu in bolj zdravemu okolju. Največji problem predstavlja prekomerno gnojenje ob nepravem času in prekomerna raba fitofarmacevtskih sredstev, v čemer prednjačijo predvsem vrtičkarji in vinogradniki, ki jih na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini res ne manjka.

Nekateri povsem po nepotrebnem porabijo nekajkrat več gnojil, kot bi bilo smotrno in najbolj učinkovito. Prekomerno gnojenje rastlinam bolj škodi kot koristi, poleg tega pa se v primeru gnojenja ob nepravem času večina gnojila spere v podtalnico. Enako je tudi v primeru prekomerne rabe fitofarmacevtskih sredstev, s čimer na primer uporabniki uničujejo tudi koristne živali.

"Največkrat gre za neznanje in nevednost. Nekateri so prepričani, da več kot gnojijo in škropijo, lepše bodo rastle rastline in bolj zdrave bodo. Ljudi je težko prepričati, da to ni res in da s tem škodijo rastlinam in sebi," o svojih izkušnjah iz prakse pripoveduje Povšič, ki meni, da imamo zakonodajo na tem področju dobro, saj smo jo morali povzeti po direktivah Evropske unije, problem pa je v tem, da je ne izvajamo.

Veliko škodo okolju povzroča gnojenje z naravnimi gnojili v nepravem času. Polivanje obdelovalnih površin z gnojevko pozimi je prepovedano, saj tedaj vegetacija počiva, a kmetje prepovedi ne upoštevajo. Voda hranilne snovi spere v nižje plasti in naprej v podtalnico, kar je v kraškem svetu še poseben problem.

Posledica tovrstnega početja je evtrofikacija, ki je kljub vsem predpisom še vedno eden izmed najbolj perečih okoljskih problemov v Evropi. Evtrofikacija pomeni prekomerno obremenitev voda s hranili in s tem povezane škodljive biološke učinke. Prizadete so tako podzemne vode, reke in jezera kot somornica in obalne vode ter ekosistemi odprtega morja.

Evtrofikacijo povzročajo obsežni antropogeni vnosi dušika in fosforja v vodno okolje iz različnih družbenih dejavnosti, predvsem kmetijstva. "Kar 70 odst. raka je posledica onesnaženja pitne vode, prsti in zraka. Noben denar ni vreden več kot zdravje ljudi in živali okoli nas. Tega bi se morali bolj zavedati," opozarja prvi mož Dolenjskega ekološkega zavoda.

I. Vidmar

‹ nazaj