splošno

O težavah pri šolanju otrok tujcev

17.6.2008 | 19:30 | STA

Novo mesto - Novomeško društvo za razvijanje prostovoljnega dela je danes ob 20. juniju, svetovnemu dnevu beguncev, v Novem mestu priredilo okroglo mizo z naslovom Zakaj ravno v moj razred. Posvet se je dotikal težav, s katerimi se šole in učitelji soočajo ob vse večjem prilivu otrok tujcev, je uvodoma pojasnila predstavnica društva Tina Cigler.

Kot je povedala usmerjevalka projektov novomeškega Društva za prostovoljno delo Ciglerjeva, se šole vedno bolj soočajo s prilivom otrok tujcev, predvsem ekonomskih migrantov, ki težko zadovoljivo vstopajo v učni proces, saj jih pri tem ovirajo nezadostno znanje slovenskega jezika, razlike v šolskih sistemih, medkulturne razlike, neustrezna merila za ocenjevanje, otežena pa je tudi komunikacija med starši in šolo.

Okrogla miza Zakaj ravno v moj razred je bila v prvi vrsti namenjena strokovni javnosti, ravnateljem novomeških osnovnih šol, učiteljem in svetovalnim šolskim službam, težave pa so skušali osvetliti Alenka Elena Begant iz nevladne organizacije Šola za mir, Janez Krek s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in pedagoginji z novomeške Osnovne šole Grm Karmen Kržan in Tina Dović. Povabili so tudi predstavnika ministrstva za šolstvo in šport, ki se po pojasnilu Ciglerjeve zaradi prezasedenosti z implementacijo novega plačnega sistema posveta ni mogel udeležiti.

Kot so menili razpravljavci in Ciglerjeva, s strani države ni ustreznih ukrepov in navodil, kako ukrepati ter pouk prilagoditi tujim otrokom, zato so učitelji postavljeni v nehvaležno nalogo oblikovalcev začasnih smernic.

Po besedah pedagoginje Alenke Elene Begant, bi morala šola služiti ljudem, spodbujati pa bi morala strpnost, večkulturnost, razumevanje, sodelovanje, spoštovanje in udejanjanje otrokovih pravic, na drugi strani pa dolžnosti, ki iz tega izhajajo.

Po njeni sodbi mora država otrokom tujcev omogočiti pravico do šolanja, vendar bi morali v šolah poizkušati najti pravo pot, pomoč in odnos, ki bi učiteljem pomagal te učence sprejeti in jih izobraževati, po drugi plati pa bi morali dati otrokom možnost polne in polnopravne vključitve v šolanje.

Da je potrebno vsakega otroka, ki pride v slovensko šolo obravnavati enakopravno, vendar posebno le do določene meje, saj se otrok izobražuje za življenje v slovenski družbi, se je zavzel docent filozofije na ljubljanski Pedagoški fakulteti Janez Krek.

Menil je, da država ter ministrstvo za šolstvo in šport za otroke tujcev ne storita dovolj, saj bi morali podobno kot za izobraževanje romskih otrok, ki prav tako ne znajo slovenskega jezika, uvesti šolske pomočnike, ki bi govorili potrebne tuje jezike. Namesto tega, tako Krek, pa se morajo učitelji znajti na različne načine, ki so ali niso dobri, predvsem pa učitelji za to delo niso ustrezno nagrajeni.

Kot je povedala šolska pedagoginja z novomeške Osnovne šole Grm Dovićeva, se v letošnje šolskem letu na njihovi šoli šola trideset otrok tujcev, zato si celostno prizadevajo za dobro in učinkovito vklopitev teh otrok.

S specialno pedagoginjo Kržanovo sta, ker kot sodi, obstoječa šolska zakonodaja ne ponuja jasne strategije za poučevanje otrok priseljencev, zasnovali model smernic in individualnega delovnega načrta, ki jih v šoli vsakodnevno uveljavljajo.

V šoli se pogosto srečujejo z vprašanji, kako dolgo naj bo obdobje prilagajanja otrok, kakšen status naj namenijo otroku in kako naj ga ocenijo, zato sta oblikovali smernice, ki odgovarjajo na ta vprašanja in lajšajo učni proces.

Na šoli imajo na šolske stroške zaposleno asistentko, ki obvlada albanski jezik, kar je njihova največja pridobitev. Asistentka se v prvi osnovnošolski triadi vključuje v učni proces in sodeluje pri pouku, v drugi in tretji triadi učiteljem pomaga s prevajanjem, njena vloga pa je nepogrešljiva pri pogovorih s starši, je še povedala Dovićeva.

Pomembna smernica je po mnenju Kržanove priprava individualnega delovnega načrta, ki ga za posamezni predmet pripravi učitelj določenega učenca ali učenke, vsi načrti pa so zbrani pri učenčevem razredniku.

Po načrtu učenca, ki ne zna jezika in ima slabo predznanje, prvih šest mesecev pouka ne ocenjujejo. Načrt tudi opredeljuje težave, ki jih ima otrok pri pouku, po učnem načrtu uresničljive cilje, prilagoditev otrokovemu znanju in poreklu. Načrt določa tudi način ocenjevanja, ustno ocenjevanje ob pomoči asistentke in pisni del s prevedenimi nalogami in navodili v otrokovem maternem jeziku, kjer je zopet potrebna pomoč asistentke.

Po mnenju Kržanove je načrt v pomoč otrokom, učiteljem in staršem, predstavijo ga tudi na govorilnih urah, kljub smernicam pa so v šoli ugotovili, da je ocenjevalno obdobje potrebno prilagajati in ga tudi podaljšati na več kot pol leta, predvsem pa je ocenjevanje otrok tujcev vprašljivo pri pouku slovenskega jezika, ki je za te otroke tuj jezik.

"Lansko leto je ministrstvo izdalo smernice, kjer so bili ukrepi za pomoč pri šolanju otrok tujcev nakazani, te ukrepe močno podpiramo, vendar do njihove uresničitve do sedaj ni prišlo. Literature za poučevanje slovenskega jezika kot tujega jezika ni, vse to jemlje prepotrebno voljo, zato bomo o dobri praksi lahko govorili šele, ko se bodo v naših učilnicah kulture enakovredno soočale," je poudarila Kržanova.

‹ nazaj