posavje

"Odpadki so v Krškem in bodo tu tudi ostali"

19.2.2010 | 08:30 | Besedilo in foto: A. K.

Takole naj bi izgledalo bodoče odlagališče NSRAO v Vrbini.

Takole naj bi izgledalo bodoče odlagališče NSRAO v Vrbini.

Krško - "Krško nima prave izbire glede radioaktivnih odpadkov. Odpadki so tu in nihče ne dvomi, da bodo tu tudi ostali. Po več kot 25 letih pa nam je dana možnost, da pridemo do odgovornega odlaganja odpadkov."

S temi besedami je direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Vladislav Krošelj začel sinočnjo predstavitev projekta odlagališča nizko - in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) za vse zainteresirane občane in člane lokalnega partnerstva v krškem kulturnem domu. Organizatorji so predstavili predvsem tehnični in varnostni vidik odlaganja v podzemne silose, zaradi katerega pa se pri posameznikih še vedno sprožajo določena vprašanja o zaščiti bodočega odlagališča pred zunanjimi vplivi, kot je na primer visoka podtalnica v primeru poplav.

"Vplivi odlagališča bodo nekajkrat manjši od dovoljenega sevanja," je povedal Sandi Viršek iz ARAO.

"Vplivi odlagališča bodo nekajkrat manjši od dovoljenega sevanja," je povedal Sandi Viršek iz ARAO.

"Objekt se umešča pod podzemno vodo, zato ta na objekt nima nobenega vpliva," je na pomisleke odgovoril Sandi Viršek iz ARAO in dodal, da imajo podobna odlagališča podzemnega tipa tudi Finska, Švedska in Madžarska.

Kljub skorajšnji gradnji bodočega odlagališča NSRAO pa sta še vedno odprti vprašanji skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov in hrvaške polovice odpadkov. Kot pojasnjuje Krošelj, odpadki nimajo državne oznake, iz česar lahko sklepamo, da bodo v Krškem najverjetneje skladiščeni vsi nizko in srednje radioaktivni odpadki iz nuklearke. Kje bodo na koncu končali visoko radioaktivni odpadki, pa se zaenkrat še ne ve, jasno je le, da ne v bodočem odlagališču NSRAO v Vrbini, saj slednje po besedah strokovnjakov za njihovo skladiščenje ni primerno.

Večurna razprava, v kateri so sodelovali večinoma isti posamezniki kot na podobnih predstavitvah v preteklosti, pa na žalost ni dosegla svojega namena. Zopet se je namreč sprevrgla v obračunavanje med vodstvom ARAO in krške občine na eni ter posameznimi člani lokalnega partnerstva na drugi strani.

"Ne nasprotujemo pravi strokovni razlagi, ampak imamo svoje zahteve. Mi smo povedali, za kakšno ceno smo se še pripravljeni prodati," je povedal Janko Hrovat iz lokalnega partnerstva.

In dokler občina ne bo rešila odprtih dilem, povezanih z individualnimi nadomestili, bodo podobne predstavitve očitno še naprej bolj kot ne same sebi v namen.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava