dolenjska

Studio D: Letno na tirih devet smrti. Previdno!

25.6.2011 | 06:05 | Barbara Barbič

Predavanje glede varnosti na železniških prehodih v Trebnjem. Lani se je število umrlih povišalo. Nevarni odseki tudi na našem območju.

Februarja letos sta v Pijavicah trčila vlak in avto. 68-letni voznik avtomobila je na nezavarovani prehod čez železniško progo zapeljal ravno, ko je z njegovo leve strani pripeljal potniški vlak. Po trku je vlak potiskal avtomobil po tirih pred seboj še 70 metrov, nato pa se ustavil. V nesreči je bil voznik huje poškodovan. Na vlaku sta bila v času nesreče samo strojevodja in sprevodnik, ki sta jo odnesla brez prask. (Foto: PU Krško, arhiv DL)

Februarja letos sta v Pijavicah trčila vlak in avto. 68-letni voznik avtomobila je na nezavarovani prehod čez železniško progo zapeljal ravno, ko je z njegovo leve strani pripeljal potniški vlak. Po trku je vlak potiskal avtomobil po tirih pred seboj še 70 metrov, nato pa se ustavil. V nesreči je bil voznik huje poškodovan. Na vlaku sta bila v času nesreče samo strojevodja in sprevodnik, ki sta jo odnesla brez prask. (Foto: PU Krško, arhiv DL)

Studio D: Letno na tirih devet smrti. Previdno!

V zadnjih šestnajstih letih se je na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo zgodilo 646 prometnih nesreč oz. izrednih dogodkov, v katerih je umrlo 147 oseb ali v povprečju devet na leto. Pretežni del prometnih nesreč se je zgodil na pasivno zavarovanih nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, označene le z Andrejevim križem. Zakaj? "Prometne nesreče na nivojskih prehodih so 99,9-odstotno pogojene z neprimernim, neodgovornim in nepravilnim ravnanjem udeležencev v cestnem prometu," krivdo vlakovodij izključi republiški inšpektor Vojko Radkovič, ki je na to temo včeraj predaval v trebanjskem gasilskem domu. "V zadnjih 20-tih letih je bil v tovrstnih nesrečah železniški delavec kriv samo enkrat, v vseh ostalih primerih so nesrečo zakrivili vozniki avtomobilov."

Ljudje ob takšnih priložnostih s prstom radi pokažemo na državo, na vlado, češ da bi lahko bila večja varnost, če bi imeli več zavarovanih železniških prehodov, vendar statistika temu ni naklonjena. "V zadnjih 20-tih letih je v pasivno zavarovanih nivojskih prehodih umrlo 127 ljudi, pri aktivno zavarovanih pa 66," pojasnjuje Radkovič in dodaja, da gre za več elementov, ki vplivajo na takšne dogodke. "Pri dvotirnih progah ljudje razmišljamo, da ko je vlak odpeljal mimo, da je že varno. Naredimo slalom mimo spuščenih zapornic, nezavedajoč se, da iz druge smeri lahko pripelje drugi vlak."

Radkovič je v pogovoru za Studio D še dodal, da lahko postavimo tudi Kitajski zid na železniške prehode, vendar tudi ta ne bi preprečil neodgovornega ravnanja udeležencev v prometu. Voznike poziva, da smo previdnejši, nenazadnje tudi zato, ker s svojim ravnanjem vplivamo tudi na ostale udeležence v prometu. Pri tem doda, da je vlakovodja, ki je bil udeležen v eni zadnjih takšnih nesreč na Štajerskem, nekaj časa po nesreči storil samomor, saj ni prenesel pritiska.

Največ izrednih dogodkov s smrtnim izidom, telesnimi poškodbami in materialno škodo se je v zadnjih 15 letih zgodilo na naslednjih odsekih: Domžale - Jarše - Kamnik, Rače - Hoče - Maribor Tezno, Šoštanj - Velenje, Ljutomer - Beltinci, Ljubljana - Brezovica - Preserje, Novo mesto - Mirna Peč - Ivančna Gorica, Novo mesto - Straža.

Zvočni zapisi

Studio D: Vojko Radkovič

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava