novice

Ustavno sodišče ne nasprotuje referendumu o družinskem zakoniku

27.12.2011 | 11:40 | STA

ilustrativna slika (Foto: J. A., arhiv DL)

Ljubljana - Ustavno sodišče je odločilo, da se zahteva državnega zbora, naj ustavno sodišče odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice, zavrne, so sporočili z ustavnega sodišča.

S tem je referendum o družinskem zakoniku mogoče izvesti.

Ustavno sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da je treba pristojnost ustavnega sodišča po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi razumeti tako, da lahko ustavno sodišče nastanek protiustavnih posledic morebitne zavrnitve zakona na referendumu ugotovi, če navedbe DZ izkažejo "očitno protiustavnost, katere takojšnja odprava je nujna zaradi tako pomembnih ustavnopravnih vrednot, da jim je treba dati prednost pred ustavno pravico, da o zakonu odločajo volivci na referendumu".

Na ustavnem sodišču navajajo, da bi državni zbor v primeru zavrnitve družinskega zakonika na referendumu lahko ponovno odločal o enakem ali spremenjenem zakoniku po preteku enega leta od razglasitve rezultata, že v obdobju tega leta pa opravil uskladitve z odločbo ustavnega sodišča iz leta 2006 in tudi tiste uskladitve z ustavo, za katere meni, da so na tem področju potrebne zaradi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Glede navedb državnega zbora o nastanku protiustavnih posledic zaradi referendumske kampanje, ki naj bi spodbudila razpihovanje nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti, ustavno sodišče poudarja, da te v postopku presoje po 21. členu zakona o referendumu in ljudski iniciativi "niso upoštevne".

"V tem postopku ustavno sodišče presoja le, ali bi zaradi zavrnitve zakona na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Zato potek referendumske kampanje oziroma morebitne kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, do katerih bi prišlo v okviru te kampanje, ne pomenijo protiustavnih posledic, ki bi bile upoštevne z vidika presoje po tem členu. Varstvo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin v referendumski kampanji je zagotovljeno v drugih postopkih," so zapisali.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo v sestavi Ernest Petrič, Mitja Deisinger, Dunja Jadek Pensa, Marta Klampfer, Etelka Korpič - Horvat, Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovale sodnice Korpič - Horvatova, Pogačarjeva in Sovdatova ter sodnik Petrič.

Petrič je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da 90. člen ustave govori o tem, da se referendum ureja z zakonom, kar pa ni nujno, da to tudi pomeni, da se z zakonom lahko določa tudi, kdaj je referendum dopusten. "To naj bi šlo po mojem mnenju le ustavi, saj je določanje zakonodajnih pristojnosti - torej tudi tega, kdaj je referendum dopusten - ustavna, ne zakonska materija, razen če bi ustava za to zakon izrecno pooblastila. Tega pooblastila pa v 90. členu ustave ni," je zapisal.

Pogačarjeva pa v odklonilnem ločenem mnenju navaja, da se ustavno sodišče ni ukvarjalo z razlogi, ki naj bi utemeljevali nastanek protiustavnih posledic, je pa razložilo, da že odložena uporaba družinskega zakonika preprečuje njihov nastanek. "S takšno razlago, ki temelji na stališču, da družinski zakonik še eno leto od uveljavitve ne bo učinkoval, zaradi učinkovanja zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti pa bo pravni položaj dejansko ostal enak, se ne morem strinjati," je zapisala.

‹ nazaj