novice

Bo kompromisni predlog preprečil referendum?

30.1.2012 | 15:45 | STA, M. M.

Podpise za razpis referenduma so v začetku meseca zbirali tudi v Novem mestu. (Foto: T. J. G., arhiv DL)

Ljubljana - V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok želijo dati priložnost kompromisu glede družinskega zakonika, zato podpisov za razpis referenduma ne bodo vložili v državni zbor, dokler ne bo jasno, ali so politične stranke pripravljene na tak kompromis, je sporočil vodja civilne iniciative Aleš Primc.

V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok so v izjavi za javnost zapisali, da spoštujejo pobudo za dosego kompromisa v zvezi z družinskim zakonikom, ki jo je političnim strankam in nekaterim civilnodružbenim organizacijam posredoval Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude, in jo je podprl tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj.

Kompromisni predlog nekaterih pomembnih stvari, ki so jih v civilni iniciativi izpostavljali v postopku sprejemanja zakonika, sicer ne vključuje, opozarja Primc, zato se želijo o teh in drugih vprašanjih pogovoriti s predlagateljem kompromisa, predstavniki političnih strank in predstavniki civilnodružbenih organizacij. "Naše stališče in predloge bomo predstavili na teh pogovorih, v kolikor bo do njih prišlo," je zapisal v izjavi za javnost.

Kot je zapisal Primc, so bili tudi do sedaj vedno pripravljeni na pogovore, zato podpisov za razpis referenduma ne bodo vložili v državni zbor "do zaključka pobude oz. dokler se ne bo izkazalo, ali so politične stranke pripravljene na kompromis - seveda, če se bo to izkazalo pred 11. februarjem, ko se izteče skrajni rok za vložitev podpisov v državni zbor".

Vpletene strani pozvali na pogovor

Društvo Družinska pobuda je pripravilo kompromisni predlog, v katerem so zapisali popravke družinskega zakonika, ki se jim zdijo najnujnejši. Kot so povedali na novinarski konferenci, upajo, da bodo vse vpletene strani, ki so jim predlog tudi poslali, pripravljene na dogovor, zaradi katerega ne bi bilo potrebe po referendumu o zakoniku.

Društvo je predlog s petimi točkami sprememb poslalo predsedniku DZ Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, poslankam in poslancem, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok ter kampanji Za vse družine.

Naslovnike so po besedah predsednika društva Tomaža Meršeta prosili, da do jutrišnjega večera sporočijo, ali je predlog zanje sprejemljiv ter ali so se pripravljeni pogovarjati o njegovi izvedbi. Poslanske skupine so prosili, da predlagajo čas in po možnosti v prostorih DZ organizirajo prostor za skupni sestanek, ki bi ga izvedli v sredo ali četrtek. Rok za vložitev podpisov za referendum o zakoniku se sicer izteče 11. februarja.

Za zaščito otrok gre

Društvo predlaga, da se spremeni 3. člen družinskega zakonika, ki opredeljuje zakonsko zvezo, tako, da se doda pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. V 5. členu zakonika, ki govori o partnerski skupnosti, bi po njihovo moralo pisati, da ima takšna skupnost enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa. V sedanjem besedilu je zapisano "razen če zakon določa drugače", s predlogom društva pa se po Meršetovih besedah izognejo nezavednemu spreminjanju drugih zakonov.

Iz zakonika bi po Meršetovih besedah črtali 6. člen o zunajpartnerski skupnosti, saj po mnenju Meršeta takšna skupnost kot istospolni ekvivalent zunajzakonske skupnosti nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb istega spola, ki skupaj živita. "Zakon takšni življenjski skupnosti dveh oseb ne bi smel pripisati nikakršnih pravnih posledic, če se zanje nista sami izrecno odločili," je dejal.

Med drugim društvo predlaga tudi, da se določbe od 19. do 114. člena o zakonski skupnosti z izjemo 60. člena smiselno uporabljajo za (istospolno) partnersko skupnost. Pravice zakoncev o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, o čemer govori 60. člen, po besedah Meršeta zakonik ne more predpisati istospolnemu paru, ker je rojevanje otrok naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški. "Verjamemo, da predlog ne bi smel biti sporen za nikogar, saj predlagatelji zakonika trdijo, da namen te določbe ni omogočiti nadaljnje zakonodajne postopke za uzakonitev umetne oploditve za ženske istospolne pare in nadomestnega materinstva za moške istospolne pare," je razložil Merše.

Predsednik Slovenske Akademije znanosti in umetnosti ter član komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj pa je na novinarski konferenci povedal, da je treba imeti pri odločitvah pred očmi predvsem najboljši interes otroka. Po njegovih besedah bi o posvojitvah otrok v istospolne skupnosti potrebovali strokovne in neodvisne raziskave ter dodal, da sam sicer ni bil povezan z nastajanjem družinskega zakonika ali z zahtevami za referendum.

‹ nazaj