Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
ponedeljek, 29. april 2024
17:00 Odprtje razstave "Whispers of Binary Dreams", Pumpnca Novo mesto
torek, 30. april 2024
20:00 Kresovanje v Regrči vasi, Sv. Rok Regrča vas
sreda, 1. maj 2024
06:00 Pohod na Javorovico, zbor pri GD Gorenje Vrhpolje pri Šentjerneju
06:00 Tradicionalna prvomajska budnica z Mestno godbo Novo mesto in mažoretami, Glavni trg Novo mesto
08:30 Prvomajski pohod, Železniška postaja Straža
VečBela krajina
ponedeljek, 29. april 2024
10:00 Počitniške aktivnosti, MC Metlika
torek, 30. april 2024
10:00 Počitniške aktivnosti, MC Metlika
20:00 Kresovanje Smuk
sreda, 1. maj 2024
07:30 Pohod na Krašnji Vrh, zbor na Pungartu Metlika
10:00 Praznovanje 1. maja Krašnji Vrh
VečPosavje
ponedeljek, 29. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
torek, 30. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
sreda, 1. maj 2024
11:00 Prvomajsko srečanje Lisca
četrtek, 2. maj 2024
10:00 33. Gorski tek na Lisco, start na igrišču Orehovo
sobota, 4. maj 2024
15:00 Spidvej: Kvalifikacijska dirka za evropsko prvenstvo, Stadion Matije Gubca Krško
Več20.3.2012 | 10:10 | M. M.
Boris Petkovič je bil leta 1971 rojen v Zenici, kjer je preživel otroštvo, nekaj let je živel v Straži pri Novem mestu, pa tudi na Obali in v Ljubljani. Leta 2005 je diplomiral iz filmske režije na pariški filmski šoli EICAR, kjer je naslednja tri leta tudi poučeval. Trenutno živi v Ljubljani in dela kot svobodni filmski režiser. (Foto: MiM, arhiv DL)
Zagreb - Slovenski dokumentarni film V letu hip-hopa Borisa Petkoviča je zmagovalec regionalnega Festivala dokumentarnega rock filma (DORF), ki je v začetku marca potekal v Vinkovcih, minuli vikend pa na Reki. Za najboljši film v mednarodni konkurenci je bil izbran ameriški dokumentarec "Speaking in Code" v režiji Amy Lee Grill.
Žirija je v regionalnem programu za najboljšega razglasila Petkovičev film, ker "nudi kronološki pregled slovenske hip-hop scene na vznemirljiv in avtentičen način. Pri tem enakovredno spoštuje pravila hip hop žanra in filmske stroke, prav tako pa lokalni sceni omogoča identifikacijski moment v (ne samo) regionalnem kontekstu".
V Luksuz produkciji iz Krškega, ki je koproducent filma V letu hip-hopa, so spomnili, da je bil film lani prikazan na več festivalih dokumentarnega filma, med drugim v Ljubljani in Prizrenu na Kosovu, kjer poteka eden največjih tovrstnih regionalnih festivalov.
Svojo pot bo Petkovičev film nadaljeval na enem pomembnejših svetovnih festivalov dokumentarnega filma - Hot Docs v Torontu, ki bo potekal konec aprila in v začetku maja. Nato bo prikazan tudi v tekmovalnem programu mednarodnega beograjskega festivala Beldocks.
Za film "Speaking in Code" je žirija poudarila, da "je v zgodbi o elektronski glasbi mogoče zaznati globino odnosov med akterji na sceni". Na ta način so se ustvarjalci filma "izognili omejitvam žanra in mu omogočili novo komunikacijsko dimenzijo", piše v utemeljitvi nagrade.
Posebno priznanje letošnjega DORF je prejel film Fanzini z Marsa v režiji Siniše Dugonjića iz Beograda, so v nedeljo, po zaključku festivala na Reki, še sporočili organizatorji.
Za nagrade na letošnjem DORF se je potegovalo več kot 40 filmov, med njimi tudi štirje iz Slovenije. Poleg nagrajenega filma o slovenski hip-hop skupnosti, so predvajali dokumentarce o rokovski skupini Big Foot Mama, pouličnih glasbenikih v Ljubljani ter Zgaga rock festivalu. Letošnji festival je v dveh hrvaških mestih spremljalo več kot 4000 gledalcev.
Luksuz, luksuz!
Petkovičev dokumentarni film so nedavno predvajali v krškem mladinskem centru, kjer Luksuz produkcija skrbi za filmske večere. Ob napovedi projekcije so zapisali tudi Petkovičeve spomine na sodelovanje s Krčani:
»Spomin me vodi nazaj v leto 2001, ko smo skupaj z Društvom zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) začeli intenzivneje izvajati tečaje in seminarje video produkcije. Nekje v hribih, visoko nad Krškim, je bila kamera postavljena na stativ, na leseni palici je bil pritrjen mikrofon, stari izolacijski kosi stiroporja so služili za odbojnike svetlobe. Igralca sta nervozno ponavljala besedilo, medtem ko je ekipa desetih entuziastov pripravljala kader. Brežiški dvojčici Tina in Nina, ki sta takrat delali svoje prve “filmske” korake, sta neprestano ponavljali: “Luksuz, luksuz!” Ker me je mučilo, kaj za vraga naj bi pri našem početju bilo luksuzno, sem ju vprašal. »Ja, luksuz, mamo kamero, mikrofon, luči, pa igralci in ekipa, vsi pripravljeni delat. Luksuz!« Ustvarjanje kot luksuz?! Ustvarjanje kot razkošno življenje? Ustvarjanje, za življenje manj potrebna stvar? Verjetno si tedaj nobeden ni mislil, kako preroške bodo pravzaprav postale te besede za celotno kulturno in umetniško ustvarjanje nekaj let pozneje v Sloveniji, vendar je tisti dan DZMP dobilo svojo podsekcijo: Luksuz produkcijo.
Tako sem se leta 2006 v uvodu reportaže za Ekran spominjal začetkov Luksuz produkcije. Bilo je to leto, ko smo že postajali prepoznavni: vsakoletni seminarji na Trški gori pri Krškem, video delavnice na filmskem festivalu Kino otok v Izoli, filmi mladostnikov, ki so se počasi prebijali po festivalih … Naši mladinci so se udeleževali delavnic po vsem svetu in snemali, snemali, snemali. V Krško so prihajali novi in novi predavatelji.
Ob prelomu desetletja je Krško po zaslugi DZMP-ja postalo ena najmočnejših točk neodvisnega filmskega ustvarjanja v Evropi. Število filmov je že dolgo tega zabredlo v trimestne številke, nagrade štejemo v ducatih, slušatelji so prihajali iz vseh poseljenih kontinentov. Festival poceni filma je zabava brez primere in naši romski filmi so evropski hit. Filmski sklad RS nas na svoji spletni strani uvršča med ustanove(sic!), ki se ukvarjajo s filmskim izobraževanjem mladih. Če urbanost merimo s številom dogodkov na enoto površine, je Krško zagotovo najbolj filmsko urbano mesto v Sloveniji.
Luksuz produkcija ima v svojo podstat vtkano skrb za sočloveka, socialni čut in družbeno kritičnost. Zato je njen filmski razvoj lahko privedel le do ene stvari: angažiranega filmmakerstva.«
Slika 1: Boris Petkovič je bil leta 1971 rojen v Zenici, kjer je preživel otroštvo, nekaj let je živel v Straži pri Novem mestu, pa tudi na Obali in v Ljubljani. Leta 2005 je diplomiral iz filmske režije na pariški filmski šoli EICAR, kjer je naslednja tri leta tudi poučeval. Trenutno živi v Ljubljani in dela kot svobodni filmski režiser. (Foto: MiM, arhiv DL)
Povezane objave
Ocene komentarjev