Radogost - grafik Joža Boltižar, v senci gostov Črta Škodlarja

5.7.2012 | 18:00 | Besedilo in foto: Pavel Perc

Črt Škodlar in Rudi Stopar

Družina Betlehem izroča kruh Stoparju.

Pesnica Mirjana Bubanac

Prof. dr. Henrik Neubauer na "zatožni klopi" prijatelja Črta Škodlarja.

Slikar in grafik Joža Boltižar je bil zelo kratek, ker raje slika kot govori.

Sevnica - Zelo zanimiv uvodni del pred otvoritvijo razstave v Oknu, tokratnega Radogosta sevniškega umetnika Rudija Stoparja – hrvaškega slikarja oz. grafika Jože Boltižarja iz Vrbovca, je sinoči v grajski kapeli kar zasenčil poznejši dogodek. Tokratni pronicljivi in duhoviti moderator kulturnega dogodka, Stoparjev prijatelj, 78-letni lutkar, režiser in filmar Črt Škodlar, ki je v goste povabil svoje prijatelje, ki živijo in ustvarjajo onkraj Sotle.

Pesnica Mirjana Bubanac je prebrala svoji pesmi Vesolje in Misel, ki ju je Stopar prevedel še v slovenščino in ju recitiral. Za svoje pesmi je dobila že tudi plaketo Srečka Kosovela. Večer sta s pesmijo popestrila kantavtor Miro Betlehem in njegova soproga Ana. Kot prostovoljec in branilec v domovinski vojni, razočaran nad razvojem dogodkov po osamosvojitvi Hrvaške, ko državo kradejo celo generali in vlada, je duet Bemian zapel, tudi za slovenske razmere zelo aktualno "Dobil sem bitko, a izgubil sem vojno!"

"Še zmeraj smo ista raja, samo gospodje so drugi!"

Škodlar se je zahvalil svojemu staremu prijatelju Stoparju, ki ga je doslej bolj poznal predvsem kot pesnika haikujev, ko pa si je ogledal njegovo razstavo v zbirki Ogled na sevniškem gradu, je bil očaran."Zahvaljujem se ti za to, ker si organiziral srečanje tistih ljudi, ki so bili do celjskih grofov, Veronike Deseniške in Matije Gubca isti narod. Bili smo iste vrste raja, dokler niso prišli gospodje. Nič se ni spremenilo. Še zmeraj smo ista raja, samo gospodje so drugi. Tisto, kar nas povezuje moramo negovati. V narodu nikdar ni bilo nobenega nacionalizma in šovinizma. Narod hoče samo lepo živeti. Tisto, kar nas najbolj druži pa je kultura," je dodal Škodlar nekaj političnih tonov.

Ana in Miro Betlehem iz Hrvaške Podravine, iz okolice Koprivnice sta v Peterancu uredila Galovićev dom (ime je dobil po znanem hrvaškem pesniku, blizu Simonu Gregorčiču), v katerem se dogajajo podobne kulturne prireditve kot v znanem skednju, ki sta ga pri Varaždinu Mirjana Bubanac in njen partner Davorin Supek - odličen filmski in televizijski režiser, s katerim je Škodlar precej let sodeloval na TV Koper preuredila v kulturni hram, kamor prihajajo najbolj eminentni umetniki iz Zagreba (zastonj, dobijo kvečjemu čorbo, pijačo pa prinesejo s seboj) .

"Karkoli sem pa dosegel pri baletu, sem preko Pie Mlakar!"

Škodlarjev prijatelj je tudi 83-letni Henrik Neubauer, slovenski baletni plesalec, koreograf, umetniški vodja, zdravnik, režiser in pedagog. Kot plesalec in koreograf je nastopil v večini najpomembnejših klasičnih in modernih baletov. Od leta 1975 do danes je zrežiral več kot 30 oper in operet. Kot soavtor je sodeloval pri številnih enciklopedičnih edicijah, imel pa je tudi nekaj odmevnih mednarodnih predavanj.

Henrikov oče Robert je med vojno prevzel zapuščen sanatorij na Golniku in ga preuredil v ugledno zdravstveno ustanovo v Evropi. Pozneje ga je Jugoslavija predlagala, da je postal njen predstavnik v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Henrik je delal kot plesalec v ljubljanskem baletu. Enkrat mu je bilo dosti, ker ga Pino Mlakar ni ravno maral. "Karkoli sem pa dosegel pri baletu, sem preko Pie Mlakar," je povedal Neubauer.

Spisal pa je tudi več 30 knjig in prek 500 strokovnih člankov s področja opere in baleta. Posebej je lahko ponosen na leto 1997 izdano "Gib skozi stoletja", ki so jo že ponatisnili. Udeleženci sinočnjega dogodka so prvič slišali, da obstaja tudi pisava gibanja – labanova (po feldmaršalu von Labanu, ki jo je izumil leta 1927 – med vojno si je s to pisavo Laban služil kruh). Prvotno se je imenovala kineziografija, v ZDA pa labanotacion.

Henrik Neubauer je postal eden redkih Zemljanov, ki obvlada to pisavo, o nji je tudi pisal in večkrat predaval po svetu. Sicer pa leta 1929 na Golniku rojen Henrik skromno zase pravi, da se mu zdi, da njegovo življenje ni nič posebnega, razen, da je dosegel že visoko starost. Vsekakor pa je in bi še bil pripravljen svoje bogato znanje in izkušnje prenašati na mlajše rodove.

Zbrane sta pozdravila tudi direktorica sevniškega zavoda KŠTM, Mojca Pernovšek in sevniški podžupan Jožef Žnidarič. Zahvalila sta se Stoparju za njegovo zelo pomembno kulturno poslanstvo, da grad tako polnokrvno oživlja.

Stopar je o Radogostu meseca julija - Joži Boltižarju - dejal, da njegove slike in grafike odražajo "življenjske dramskosti časa, ki ga občuti v svojem restavratorskem delu in vnemi. Z domišljijo in pogumom mu danes v slikarstvu in v grafiki uspeva ujeti brbotanje sodobnega in prihodnjega časa… Presenetljivo je, da mu uspeva prefinjenost drobnih detajlov v miniaturah pripeljati do monumentalnosti izčiščenega izraza."

‹ nazaj

Galerija (64)

Celotna galerija

Radogost - grafik Joža Boltižar, v senci gostov Črta Škodlarja

Komentiraj prispevek

Pozabljeno geslo

Registracija