novice

Šampiona Istenič in Prus, vrsta medalj tudi ostalim

2.8.2012 | 17:15 | M. M.

Prusova vinska klet na Krmačini. Gospodar se lahko pohvali s tremi nazivi Vinar leta, in sicer od 2009 do 2011. (Foto: M. B. -J., arhiv DL)

Prusova vinska klet na Krmačini. Gospodar se lahko pohvali s tremi nazivi Vinar leta, in sicer od 2009 do 2011. (Foto: M. B. -J., arhiv DL)

Gornja Radgona - Organizatorji jubilejnega, 50. kmetijsko-živilskega sejma Agra so danes predstavili rezultate odprtega državnega ocenjevanja Vino Slovenija, ki je v Gornji Radgoni potekalo minuli teden. Na ocenjevanju je sodelovalo skupaj 200 pridelovalcev iz osmih držav s 610 vini. Med prejemniki medalj je tudi veliko vinogradnikov iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja, medtem ko se lahko s šampionom za peneče vino pohvali Istenič z Bizeljskega (rumeni muškat 2009) in Jožef Prus oz. njegova vinska klet s Krmačine (dva šampiona, in sicer za sauvignon LV 2003 in sauvignon NPV 2009).

Naslov Prvak vinsko turistične ceste (VTC) so vinogradniki dobili z doseženo najmanj zlato medaljo in z najmanj 15 vzorci iz posamezne VTC. Letos je bilo takšnih štiri, med njimi tudi belokranjska VTC, Beli trio – zvrst 2010 Vinske kleti Prus.

Naziv vinar leta za tekoče leto pa prejme vinar oz. vinska klet, ki na ocenjevanju pridobi za pet vzorcev vina v treh različnih kategorijah največje število točk. Vinarja leta bodo razglasili na svečani podelitvi priznanj v torek, 28. avgusta, v okviru sejma AGRA.

»610 vzorcev in sodelujočih 200 pridelovalcev iz osmih držav je trenutni gospodarski situaciji navkljub najboljši dokaz, da je Vino Slovenija Gornja Radgona v tem delu Evrope največje in najbolj prestižno ocenjevanje vin. Vrhunska številčna in mednarodna konkurenca med vini pa je pred ocenjevalne komisije ponudila tudi vrhunsko kakovost. Priča smo bili nadpovprečni kakovosti vzorcev, med katerimi skorajda ni bilo izločitev. Letnik 2011 je izreden. Ljubiteljem in poznavalcem ponuja bogata, ekstraktna, aromatična vina, nekoliko višje alkoholne stopnje pa jim obetajo tudi dolgo življenjsko dobo. Ocenjevalce so navdušile tako aromatične sorte z muškati in sauvignoni, kot tudi bela vina suha vina. Med rdečimi vini mlajših letnikov smo okušali obilico vin, ki imajo še veliko bodočnost zorenja. Starejši letniki rdečih vin pa so izredni, na vrhuncu svoje življenjske dobe, kar potrjujejo tudi podeljene ocene. Pohvalno je tudi naraščajoče število vin iz grozdja ekološke pridelave, ki so zelo kakovostna,« je letošnje ocenjevanje komentiral predsednik ocenjevalnih komisij Mojmir Wondra.

Kdo vse je dobil medaljo?

Miha in Janez Istenič ob sprejemu gostov v kleti prenovljene hiše penin v Stari vasi, ki so jo opdrli novembra 2010. (Foto: BDG, arhiv DL)

Miha in Janez Istenič ob sprejemu gostov v kleti prenovljene hiše penin v Stari vasi, ki so jo opdrli novembra 2010. (Foto: BDG, arhiv DL)

Istenič iz Stare vasi pri Bizeljskem je poleg šampiona za rumeni muškat dobil zlato medaljo za vino Miha (letnik 2007) in srebrni za dva vzorca modre frankinje (letnik 2009).

Srebrni medalji je prejel tudi Milan Jamšek (Kamenica 7, Krmelj), in sicer za modri frankinji letnikov 2011 in 2009.

Kmečka zadruga Krško se lahko pohvali z veliko zlato medaljo za sauvignon letnik 2009 in srebrnima medaljama za beli pinot (2011) in cviček PTP (letnik 2011).

Metliška zadruga je prejela dve veliki zlati medalji (kolednik rumeni muškat (letni 2009) in kolednik laški rizling (letnik 1999)), pet zlatih medalj (kolednik laški rizling (letnik 2009), kolednik sauvignon (2009), kolednik chardonnay (2009), metliško črnino rose (2010) in metliško črnino PTP (2011)) in prav tako pet srebrnih (kolednika rumenega muškata (letnika 2011 in 2009), chardonnay (2011) in modro frankinjo prestige (2008)).

Stanislav Barkovič iz Brezja pri Veliki dolini je za dva vzorca cvička PTP letnik 2011 dobil srebrni medalji. Srebro so za cviček (prav tako 2011) dobili tudi Martin Blažič iz Ždinje vasi, Franci Lekše z Velikega Trna in Milan Valek s Koritnega.

Družina Mandelc z Radne pri Boštanju je dobila zlati medalji za vzorca sauvignona letnika 2008 in 2009.

Družina Mavretič iz Drašičev se lahko pohvali kar s šestimi velikimi zlatimi medaljami (za štiri sauvignone (letniki 2008, 2006, 2011 in 2005), traminec (2008) in laški rizling (2009)), ter dvema zlatima (rumeni muškat (2007) in traminec (2011)).

Vinska klet Čele (Andrej Molan, Zdole) ima zlato in srebrno medaljo za rumeni muškat oz. modro frankinjo, oboje letnik 2011.

Srebrno medaljo je dobila še penina Moškon, letnik 2008 (Rajko, Bernarda Moškon, Podsreda).

Anton Plut iz Drašičev ima srebrno medaljo za modro frankinjo (letnik 2011) in zlato za metliško črnino PTP (letnik 2011).

Tri medalje je prejel še Ivan Simonič iz Črešnjevca pri Semiču, in sicer zlato za semiško jantarno penino (letnik 2009) ter srebrni za semiško penino (2009) in semiško penino – rose (2010).

Družina Zajc se lahko pohvali z dvema velikima zlatima medaljama (ledeni Zajc (letnik 2010) in laški rizling (2011)) in sedmimi srebrnimi medaljami (dva modra Zajca (letnika 2009 in 2011) ter pet vzorcev cvička PTP različnih letnikov).

Vinarji Vinogradništva Cvelbar z Bajnofa oz. iz Šmarjeških Toplic so dobili dve srebrni medalji za trškogorsko penino (letnik 2010) in cviček (2011).

Iz šentjernejskega konca (Vinogradništvo-kletarstvo Gregor Štemberger) prihajajo še velika zlata medalja za laški rizling 2007, zlata medalja za sivi pinot 2011 in tri srebrne medalje (modri frankinji 2011 in 2009 ter cviček 2011).

Tudi Vinska klet Frelih iz Šentruperta ima tri srebrne medalje (zeleni silvanec 2009, modra frankinja 2009 in cviček PTP 2011) in eno zlato (šentruperška penina 2006).

Vinarstvo Žaren iz Nemške vasi je prejelo zlato medaljo za modro frankinjo (letnik 2011) in srebrno za cviček PTP (letnik 2011.)

Največ medalj je domov odnesla Vinska klet Prus s Krmačine, ki se lahko pohvali s kar dvema šampionoma (sauvignon 2003 in 2009), petnajstimi (15!) velikimi zlatimi medaljami (renski rizling, rumeni muškat, sauvignon in traminec različnih letnikov), šestimi zlatimi in štirimi srebrnimi.

Rezultate ocenjevanja objavljamo v priponki spodaj.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava