Izpostavljeno
Dolenjska
ponedeljek, 29. april 2024
17:00 Odprtje razstave "Whispers of Binary Dreams", Pumpnca Novo mesto
torek, 30. april 2024
20:00 Kresovanje v Regrči vasi, Sv. Rok Regrča vas
sreda, 1. maj 2024
06:00 Pohod na Javorovico, zbor pri GD Gorenje Vrhpolje pri Šentjerneju
06:00 Tradicionalna prvomajska budnica z Mestno godbo Novo mesto in mažoretami, Glavni trg Novo mesto
08:30 Prvomajski pohod, Železniška postaja Straža
VečBela krajina
ponedeljek, 29. april 2024
10:00 Počitniške aktivnosti, MC Metlika
torek, 30. april 2024
10:00 Počitniške aktivnosti, MC Metlika
20:00 Kresovanje Smuk
sreda, 1. maj 2024
07:30 Pohod na Krašnji Vrh, zbor na Pungartu Metlika
10:00 Praznovanje 1. maja Krašnji Vrh
VečPosavje
ponedeljek, 29. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
torek, 30. april 2024
07:00 - 13:00 Krvodajalska akcija, ŠD OŠ Leskovec pri Krškem
sreda, 1. maj 2024
11:00 Prvomajsko srečanje Lisca
četrtek, 2. maj 2024
10:00 33. Gorski tek na Lisco, start na igrišču Orehovo
sobota, 4. maj 2024
15:00 Spidvej: Kvalifikacijska dirka za evropsko prvenstvo, Stadion Matije Gubca Krško
Več12.12.2012 | 06:35 | M. M.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora. Na ta dan so marsikje organizirani dogodki, da bi opozorili na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti ter na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih območij. Vsako leto je mednarodni dan gora posvečen drugi temi, pomembni za trajnostni razvoj gorskih območij. Letošnje mednarodno leto gora je posvečeno praznovanju življenja v gorah.
Kot so še sporočili iz Planinske zveze Slovenije (PZS), so gore dom za 12 odst. svetovnega prebivalstva. Trajnostni razvoj gorskih območij je ključnega pomena za izboljšanje preživetja teh pogosto revnih in osamljenih ljudi. Prizadevajo si tudi, da bi dosegli večjo vključenost akterjev/institucij in civilne družbe v trajnostni razvoj gorskih območij.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gora, ko praznujemo življenje v gorah, PZS in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, opozarjata na močno prizadetost življenja in obiskovanja gora zaradi povečanega motoriziranega prometa, še posebej škodljivi pa so prevozi z motornimi vozili v naravnem okolju.
»Pozimi poseben problem predstavljajo vožnje z motornimi sanmi. Zakon o vožnji z vozili v naravnem okolju, katerega osnutek je ministrstva za okolje in prostor v javno razpravo podalo lani, na ministrstvu za kmetijstvo in okolje stoji že več kot leto in pol. Ob začetku zimske sezone, ko problem predstavlja uporaba motornih sani, je še posebej pomembno ponovno opomniti, da je tak zakon za ohranjanje naravnega ekosistema nujno potreben in da je vsako leto, ko zakon zaradi birokratskih preprek obtiči v predalu, izgubljeno v boju za ohranjanje naravnega okolja, katerega del smo navsezadnje tudi mi sami,« opozarjajo na PZS.
Nevladna skupina za omejitev voženj z vozili v naravnem okolju, v okviru katere deluje tudi PZS, je že v lanskem letu pripravila stališče, pripombe in predloge do osnutka omenjenega zakona, ki naj bi nadomestil uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju ter nekatere določbe zakona o gozdovih in zakona o planinskih poteh. Nevladna skupina je izrazila močno podporo za čimprejšnji sprejem zakona in ponudila pomoč pri njegovem uveljavljanju.
Glede na zimsko sezono, ki se je pravkar začela, pozivajo k omejeni uporabi naravnega prostora kot prostora za sproščanje z motornimi vozili, saj ima ta številne škodljive posledice za človeka, živali in okolje.
Predsednik PZS Bojan Rotovnik opozarja: »Z motornimi vozili se planinci v zadnjih letih vedno pogosteje srečujemo na nam neljubih srečanjih na planinskih poteh in brezpotjih, ko so vozniki pogosto neobzirni do ostalih obiskovalcev narave in tudi do narave same. Zaradi zadovoljevanja lastnih potreb po sproščanju adrenalina s svojim početjem ogrožajo in motijo planince, ostale obiskovalce in ljubitelje narave, prav tako pa tudi živali in celotno naravno okolje. Planinci občutimo ne samo hrup in smrad vozil, temveč tudi nevarna umikanja s planinskih poti, objestna izrivanja; da ne govorimo, kako vse to preplaši živali, sploh sedaj v zimskem času, ko se zaradi visokega snega niti ne morejo primerno umakniti in ko zaradi pomanjkanja hrane varčujejo s porabo svoje energije. Vožnje z motornimi vozili povzročajo hrup v doslej mirnih predelih, ki so bili še zadnje zatočišče najbolj občutljivih živali. Globoke, vidne sledi puščajo vozila tudi v tleh, podrastju … Narava v sredogorju in visokogorju potrebuje bistveno daljši čas za regeneracijo kot v dolinskem svetu.«
Po Rotovnikovih besedah je komisija za varstvo gorske narave PZS na tem področju zelo aktivna, pripravila je tudi zloženko o prepovedi voženj z motornimi vozili v naravi – kako ravnati v primeru, ko so obiskovalci gora priča nedovoljenih voženj npr. s štirikolesniki, motornimi sanmi, motokrosi itd. na planinskih poteh in brezpotjih.
Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu gora pa vnovič opozarjajo na nujnost sprejetja omenjenega zakona.
Slika 1: Foto: Vladimir Habjan
Povezane objave
Ocene komentarjev