dolenjska

Novo mesto po PM 10 najbolj onesnaženo v Sloveniji

26.10.2013 | 08:50 | T. G./I. V.

Dušan Harlander je opozoril na vpliv kakovosti zraka na zdravstveno stanje prebivalstva. (Foto: M. B.)

Novo mesto - Letošnje leto je leto zraka. Tako je predlagala Evropska komisija. Kakovost zraka vpliva na zdravje ljudi in na podnebne spremembe. O tem je bilo govora v četrtek na prvi iz niza delavnic, ki jih pripravljata Društvo Novo mesto in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela v okviru projekta COHEIRS (Civic Observers for Health and Environment: Initiative for Responsibility and Sustainability/ Civilni opazovalci za zdravje in okolje: iniciativa za odgovornost in trajnostni razvoj).

Uvodni predavanji sta imela Istok Zorko, vodja sektorja vodooskrba na novomeški komunali in in direktor novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo Dušan Harlander. Zorko je povedal, da je oskrba s pitno vodo po svoji pomembnosti uvrščena v sam vrh dobrin in predstavlja osnovo za kakovostno bivanje ljudi in razvoj lokalne skupnosti. Zakonodaja jo uvršča med javne gospodarske službe, kar pomeni, da njen namen ni pridobivanje dobička, ampak zagotavljanje kakovostne storitve za ceno izvajanja te dejavnosti.

Komunala Novo mesto izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na območju osmih občin, kjer oskrbuje okoli 63.000 prebivalcev, upravlja z 19 vodovodnimi sistemi in vzdržuje nekaj manj kot 900 kilometrov vodovodnega omrežja.

Največje težave pri oskrbi povzroča povečana motnost pitne vode, ki se na dveh največjih vodnih virih (Jezero in Stopiče) pojavlja v času izdatnejših padavin. Motnost, ki lahko v kritičnih trenutkih preseže dovoljeni normativ za desetkrat, poleg trenutne neustreznosti predstavlja tudi problem onesnaženja cevovoda in s tem poslabšanja kakovosti vode tudi v obdobju, ko ni motenj na vodnih virih.

Rešitev celotne problematike pri oskrbi s pitno predstavlja projekt Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, ki vključuje gradnjo dveh vodarn z ultrafiltracijo vode za zagotavljanje stalne kakovosti pitne vode, povečanje vodohranskih zmogljivosti in zamenjavo azbestno-cementnih cevovodov za zmanjšanje vodovodnih okvar.

Zorko je poudaril, da je za prehrano namenjeno le 1 odst. celotne načrpane vode (dnevna količina načrpane vode 13 milijonov litrov), ostale količine so namenjene velikim odjemalcem, industriji, pranju …

Četrtina bolezni in smrti povezani z okoljem

Harlander je govoril o vplivih dejavnikov tveganja iz okolja na zdravje ljudi. Poudaril je, da na človekovo zdravje vplivajo predvsem politični, ekonomski, socialni in tehnološki (okoljski) dejavniki. Na prvem mestu sta zrak in voda, pomembni pa so tudi ožje bivalno in delovno okolje, kakovost tal za pridelavo hrane, stopnja varnosti živil ter način predelave odpadkov. Škodljivi dejavniki okolja so vzrok 24 odst. vseh bolezni in 23 odst. vseh smrti.

Dotaknil se je problematike prašnih delcev PM10, ki prodrejo globoko v pljuča – pljučne mešičke, in so posledica onesnaževanja zraka s strani industrije, prometa in kurišč. Meritve so pokazale, da je Novo mesto po tem kriteriju skupaj s Celjem najbolj onesnaženo mesto v Sloveniji. Rezultati epidemioloških kažejo, da se pri astmatičnih otrocih v dneh z povečano koncentracijo PM10 ali dima poveča število napadov astme. Poveča se število otrok z vnetji dihal. Dolgotrajna izpostavljenost PM10 oziroma življenje v onesnaženem okolju izrazito poveča verjetnost, vnetja dihalnih poti pri otrocih, dolgotrajno vnetje pa povzroči upad pljučnih funkcij že v otroštvu.

Po uvodnih predavanjih se je več kot 70 udeležencev razporedilo po omizjih, za katerimi so potekale razprave na določeno temo, ko so se udeleženci zamenjali, pa jim je moderator najprej predstavil ugotovitve in ideje prejšnjega omizja, potem pa so nadaljevali z debato.

Ključne ugotovitve delavnice so: Vključitev posameznikov v dejavnosti in prizadevanja lokalne skupnosti, NVO in društev je temelj učinkovitega varovanja ali vzpostavljanja kakovostnejšega življenjskega okolja, posledično pa tudi izvajanja javnega zdravja. Posameznik sam ne more narediti veliko. Mora se povezovati, mrežiti in dati svoj čas, znanje in voljo na voljo skupnosti, v blagor sebi in drugim (preplet osebne in družbene odgovornosti). Pri tem je potrebno ustvariti ozračje medsebojnega zaupanja, kakovostno komunikacijo in pretok informacij. V Novem mestu bi bilo potrebno opravljati redne dodatne meritve prašnih delcev PM10 in to na najbolj kritičnih žariščih ter izdelati kataster hrupa (promet).

‹ nazaj