dolenjska

Omerzel: Tretja os bo dolg in zahteven projekt

22.11.2013 | 09:30 | STA

Samo Omerzel (Foto: I. N., arhiv DL)

Ljubljana - Projekt tretje razvojne osi je investicija, ki je ekonomsko in tehnično zahtevna ter dolgotrajna, je direktorjem gospodarskih območnih zbornic odgovoril minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Pojasnil je, da potekajo aktivnosti na področju prostorskega umeščanja na vseh treh preostalih sklopih, a z različno časovno dinamiko.

Direktorji gospodarskih območnih zbornic Koroške, Savinjsko-Šaleške, Celja, Posavja, Dolenjske in Bele krajine so konec oktobra predsednici vlade Alenki Bratušek poslali poziv za čimprejšnjo izgradnjo hitre ceste na trasi tretje razvojne osi. Direktorji ocenjujejo, da postopki potekajo prepočasi, kar ima lahko za regijska gospodarstva usodne posledice.

Direktorji so v pismu Bratuškovi zapisali, da usklajenega regionalnega razvoja ne more biti brez sodobne prometne in ostale infrastrukture, v tem kontekstu pa razumejo tretjo razvojno os kot potrebno na njeni celotni trasi.

Kot je za STA povedala direktorica koroške območne GZS Tatjana Kupnik, so danes prejeli odgovor ministra Omerzela, v katerem je ta pojasnil, da aktivnosti na področju prostorskega umeščanja, oziroma iskanja optimalnih prostorskih ureditev izvedljivih variant potekajo, z različno časovno dinamiko, na vseh treh sklopih, ki so še odprti.

Postopek prostorskega umeščanja odseka od Šentruperta do Velenja naj bi bil zaključen v letu 2014. Za odsek od Velenja do Slovenj Gradca je postopek zaključen in vlada je avgusta sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu.

Za odseka od Slovenj Gradca do Dravograda ter od Dravograda do meje z Avstrijo pa je v pripravi novelacija prometne študije, s katero bodo preverjeni napovedani prometni tokovi za plansko dobo do leta 2040. "Na podlagi rezultatov študije, ki bo končana v letu 2014, bo možno sprejeti odločitev glede morebitnih potrebnih sprememb dosedanjih načrtovalskih izhodišč in na podlagi njih nadaljevati postopke prostorskega umeščanja," je v pismu pojasnil minister.

Ob tem je poudaril, da je izvedba projekta odvisna od možnosti zagotavljanja finančnih virov. "Izvedba omenjenih predhodnih del je osnova za odločanje o načinu gradnje in pristopu k financiranju projekta, ki je trenutno še nedorečen," je zapisal.

Dodal je še, da je zagotovitev financiranja projekta pogojena s pridobitvijo potencialnih investitorjev oziroma koncesionarjev. "Čas klasičnega pristopa, po katerem se javna infrastruktura v celoti financira iz javnih virov, je žal minil in je kot alternativa temu klasičnemu pristopu nujna uvedba instituta javno zasebnega partnerstva, po katerem se bodo tveganja iz projekta razdelila razdelila med javnega in zasebnega partnerja."

Odgovor na časovno in finančno dinamiko uresničevanja projekta naj bi bil podrobneje opredeljen v resoluciji o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture do leta 2020, ki je v pripravi.

‹ nazaj