novice

Začenja se kampanja zbiranja vlog za kmetijske subvencije

26.2.2014 | 17:05 | STA

Ilustrativna fotografija (Foto: L. M., arhiv DL)

Ilustrativna fotografija (Foto: L. M., arhiv DL)

Ljubljana - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z današnjim dnem začenja letošnjo kampanjo za zbiranje vlog kmetov za subvencije. Trajala bo do 6. maja, zamudniki pa bodo zbirne vloge lahko oddali še do 31. maja, a se jim bo znesek odobrenih sredstev v tem primeru za vsak delovni dan zamude znižal za odstotek.

Zbirno vlogo morajo oddati vsi kmetje oziroma nosilci kmetijskih gospodarstev, ki bodo v letu 2034 vlagali zahtevke za katerikoli ukrep kmetijske politike, je na današnji novinarski konferenci dejal generalni direktor agencije Benedikt Jeranko.

Za izpolnjevanje zbirne vloge in določenih zahtevkov velja enako kot zadnja leta. Mogoče je tako izključno v elektronski obliki na lokacijah kmetijske svetovalne službe ali samostojno preko spleta. Na spletni strani agencije je na posebni podstrani moč najti vse podatke, navodila, obrazce in druge informacije, povezane z oddajo vloge.

Če bo nosilec za vnos pooblastil kmetijskega svetovalca, bo plačal stroške vnosa, ki znašajo 15,70 evra za vsakih začetih trideset minut vnosa. Po Jerankovih besedah se zaradi zahtevnosti vnosa kar 99 odstotkov vseh nosilcev odloči za pomoč kmetijskega svetovalca.

Na agenciji ob tem vlagatelje pozivajo, naj čim prej uredijo svoje podatke v registru kmetijskih gospodarstev oz. vsaj dan pred elektronskim vnosom zbirne vloge na svoji upravni enoti.

Kot je dejal Jeranko, pri uveljavljanju neposrednih plačil za leto 2014 ni bistvenih novosti. Med novostmi pri letošnjih subvencijah je izpostavil nov ukrep dobrobiti živali na področju prašičereje. Vanj se lahko vključijo vlagatelji, ki redijo 20 ali več plemenskih svinj in mladic oziroma najmanj 100 pitancev.

"Pogoj za oddajo vloge je, da vlagatelj vsaj dan pred vnosom zahtevka v register prašičev vnese program za izvajanje ukrepa dobrobit živali," je pojasnil generalni direktor agencije.

Lani je agencija skupno izplačala 329,6 milijonov evrov sredstev, potem ko jih je leta 2012 337 milijonov evrov, še leto prej pa 298 milijonov evrov.

Med izplačanimi sredstvi je bilo 271,1 milijona evrov evropskih sredstev in 58,5 milijona evrov iz proračuna. Primerjava uspešnosti črpanja sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja kaže, da je Slovenija s 82,1 odstotka počrpanih sredstev na 11. mestu med članicami EU.

Po črpanju sredstev so med državami unije najbolj uspešne Irska, Luksemburg, Finska, Belgija, Latvija, Avstrija, Estonija in Slovaška, najmanj pa Grčija, Bolgarija, Romunija, Italija in Španija. Evropsko povprečje je 74,7-odstotna stopnja črpanja.

"Poslovanje se je stabiliziralo nekje med 320 in 340 milijoni evrov, vse je odvisno od tega, kako potekajo izplačila ob koncu leta. Če so ob koncu leta nižja izplačila, se potem prenesejo v drugo leto," je pojasnil Jeranko.

Lani so izplačali tudi 5,6 milijona evrov za odpravo posledic in škode zaradi suše leta 2012, za kar so izdali 14.900 odločb. Kot je poudaril Jeranko, so se učinkovito odzvali tudi na lansko sušo in so 6200 upravičencem v oktobru izplačali 9,4 milijona evrov predplačil, z rednimi izplačili pa so začeli že novembra.

Med težavami, s katerimi se soočajo prejemniki finančne pomoči, je Jeranko izpostavil težave z zaključevanjem projektov. "O tem priča tudi dejstvo, da se je povečalo število prošenj za podaljšanje roka za zaključek projektov. Lani smo ob koncu leta prejeli 640 prošenj za podaljšanje," pravi Jeranko.

Ob tem opozarja, da to kaže tudi na potencialno nevarnost, da bo ob koncu delež počrpanih sredstev nižji, kajti vlagatelji, ki ne bodo uspeli zaključiti investicije do roka - rok za oddajo zahtevka je junij 2015 - ne bodo več upravičeni do teh sredstev.

Druga težava, s katero se soočajo na agenciji, je, da so zahtevki slabo pripravljeni in da nekateri vlagatelji vztrajajo pri povrnitvi nekaterih stroškov, do katere pa niso upravičeni, zaradi česar prihaja do zniževanja dejanskih izplačil.

‹ nazaj

Komentarji (2)

26.2.2014Ocenikmet 
Žal so subvencije Vas potrošnike pripeljale do tega,da še skoz plačujete drago hrano,mi kmeti pa brez subvencij ne moremo kmetovat.
27.2.2014OceniJoc 
V EU palamentu so razni Thalerji (podkupljivi poslanci ), ki so zaslužni, da imamo kar imamo. Suvencije so namenjene velikim kmetijam in intenzivni proizvodnji hrane. In naši poslanci v EU so se s tako ureditvijo strinjali, čeprav ni primerna za Slovenijo. Da je potrebna pomoč kmetijskega svetovalca za izpolnitev zahtevka, je pa zasluga monopolne javne agencije , ki se financira iz proračuna ter "kasira še lastni davek v višini 15,7 eur". Če posredujem še ugotovitev neznanega avtorja: Vladne floskule o zagonu gospodarstva razumete šele, ko vam postane jasno, da samostalnik zagon v tem primeru izhaja iz glagola ZAGONITI in ne ZAGNATI

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava