kultura

Premiera novega filma Maje Weiss

14.3.2014 | 17:45

Maja Weiss na snemanju filma o Angeli Vode. (Foto: Nika media, arhiv)

V Cankarjevem domu bo drevi v sklopu Festivala dokumentarnega filma premiera dokumentarca Metličanke Maje Weiss Banditen-kinder: Slovenskemu narodu ukradeni otroci o usodi otrok, ki so jih med drugo svetovno vojne ukradli slovenskim staršem in jih poslali v nemška taborišča oz. posvojitev. S filmom želi Weissova opozoriti na pomemben del nacionalne zgodovine.

Priprava filma je, kot je za STA povedala Weissova, potekala v dveh fazah. Najprej se je režiserka s kamero odpravila na teren skupaj s predsednikom Društva taboriščnikov ukradenih otrok Janezom Žmavcem. Na podlagi 30-urnega materiala se je odločila, da bo glavni pripovedovalec filma Žmavc, večje epizode pa bodo predstavile posamezna taborišča po Nemčiji. Nato so se ponovno odpravili na teren in film posneli v 25 snemalnih dneh v petih državah.

Tematika ukradenih otrok v Nemčiji ni poznana, kar so ugotovili tudi na terenu, v Sloveniji je poznavanje za odtenek boljše. O tem je bil v 70. letih minulega stoletja posnet dokumentarni film v produkciji nacionalne televizije, z ukradenimi otroki se je pogovarjal Sandi Čolnik, se spominja Weissova. Leta 2010 pa je v produkciji Televizije Slovenija po scenariju Irene Brejc in v režiji Igorja Praha nastal film Ukradeno otroštvo.

Razlog, zakaj se o tem tudi v Sloveniji ni veliko govorilo, bi lahko bila po besedah Weissove tema za nov dokumentarec, dejstvo pa je, da ukradeni otroci niso imeli nikogar, ki bi jih zastopal. Ob tem je navedla besede enega izmed ukradenih otrok Ivana Acmana, ki je v filmu dejal, "da so bili to partizanski otroci, s katerimi so manipulirali Nemci - zato za povojno zgodovino niso bili čista zgodba".

Problematika ukradenih otrok, ki so bili leta 1942 čisto sami poslani v nemško okolje, je specifična tudi zaradi odloka Heinricha Himmlerja, tedaj ene najbolj vplivnih oseb Tretjega rajha. V njem je pisalo, da naj se v sklopu akcije prebivalstvo, ki je prostovoljno podpiralo in oskrbovale bande z naborom ljudi in orožja in jim nudilo zavetje, "naredi neškodljivo". Zato je "treba moške iz teh družin, v mnogih primerih tudi sorodnike postreliti, ženske zapreti in jih poslati v koncentracijska taborišča, otroke oddaljiti od njihove domovine in jih namestiti v pokrajinah starega rajha. Pričakujem posebno poročilo o številu otrok in njihovi rasni vrednosti. Vse premoženje teh družin bo zaseženo," je zapisano v odloku. Ta, kot je dejala Weissova, še danes odmeva pri ukradenih otrocih.

Weissova upa, da bo film, ki ga opredeljuje tudi kot film ceste, prispeval delček k slovenski spravi. Sprave na družinskih ravneh so marsikje že dosežene, težava so ekstremi na vseh straneh. "Res pa je, da so bili določeni glasovi v prejšnjem režimu utišani," je še menila in poudarila, da je to tudi film za mlade.

Film bo v soboto, 15. marca, na ogled tudi v Kinodvoru, dogovorjenih je že 20 projekcij znotraj art mreže po vsej Sloveniji. Tako bo 21. marca najprej na ogled v kinu Metropol v Celju. Projekcije filma bo spremljala tudi potujoča razstava, ki so jo pripravili v Muzeju novejše zgodovine Celje. Trijezična razstava na šestih panojih sestoji iz predstavitve zgodovinske problematike ukradenih otrok ter predstavitve društva in filma. V sklopu projekta bodo junija postavili tudi spominske table v Nemčiji.

Dokumentarec si bo mogoče ogledati tudi na POP TV, ki je delo odkupil. Film je nastal v produkciji Zavoda Maja Weiss in koprodukciji Društva taboriščnikov ukradenih otrok. Pri filmu je med drugim sodelovalo nemško veleposlaništvo.

‹ nazaj