novice

S cvetno nedeljo v neposredne priprave na veliko noč

13.4.2014 | 09:25 | STA/M. K.

Foto: arhiv; V. Kukman

S cvetno nedeljo, ki jo danes obeležujejo kristjani po vsem svetu, se za vernike začenja neposredna priprava na veliko noč. Ta svoj največji praznik, praznik Jezusovega vstajenja, bodo po 40-dnevnem postu pričakali čez teden dni. Medtem ko so za cvetno nedeljo značilne butare, je najbolj znan velikonočni običaj priprava velikonočnih jedi.

Velika noč predstavlja temelj krščanske vere

Velika noč, praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih, predstavlja temelj krščanske vere. Vstajenje od mrtvih, ki ga je Jezus v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal, pomeni osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju.

Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, kjer se na ulicah poje aleluja. Pasha je sicer judovski praznik, na katerega se verniki spominjajo izhoda iz Egipta, kjer je njihovo ljudstvo trpelo v suženjstvu. Dogodek opisuje Stara zaveza Svetega pisma.

Datum velike noči se vsako leto določa glede na lunine mene. Velika noč se praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Nekatere pravoslavne cerkve, ki uporabljajo drugačen koledar in drugačen način izračuna datuma velike noči, praznika ne obeležujejo vedno na isti dan kot ostali kristjani. Toda letos se tudi po njihovem izračunu praznik obeležuje 20. aprila.

Priprava na veliko noč je 40-dnevni postni čas

Priprave na praznik verniki začnejo na pepelnično sredo, dan po pustu, ko se tudi začne 40-dnevni post. Zadnji teden pred praznikom, ki ga imenujejo veliki teden, pa je čas za neposredno pripravo na praznik. Začne se s cvetno nedeljo, konča pa z velikonočnim tridnevjem, ki ga sestavljajo veliki četrtek, veliki petek in velika sobota.

Na cvetno nedeljo se verniki spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. V spomin na ta dogodek v katoliških cerkvah na ta dan blagoslavljajo zelenje, ki ga marsikje pri nas povežejo v butare. Pri bogoslužjih tega dne pa prebirajo tudi svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo v velikonočnem tridnevju.

Sporočilo velikonočnega tridnevja je opisano v Svetem pismu in je tako skupno za kristjane različnih Cerkva, razlikujejo pa se običaji.

Na veliki četrtek se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva. Katoliški škofje ta dan skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube.

Pri evangeličanih ta dan ne pripravljajo bogoslužij. Evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej. Po pravoslavnih cerkvah pa na veliki četrtek dopoldne potekajo liturgije, zvečer pa bogoslužja, ki jih imenujejo bdenje in pri katerih berejo 12 evangelijev.

Na veliki petek, ko je zapovedan strogi post, se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše. Pri bogoslužju med drugim molijo križev pot, berejo evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju ter častijo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja.

Prav tako liturgij na ta dan ne pripravljajo v pravoslavnih cerkvah, ampak prav pripravijo bogoslužja, povezana s sporočilom o trpljenju. Oltarje v cerkvah pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.

Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor so ga prenesli na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove.

V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki ga poznajo tudi v pravoslavnih cerkvah. Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo velikonočne jedi, kot so pirhi, šunka in hren za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.

Velika noč ne mine brez papeževega tradicionalnega blagoslova urbi et orbi

Velikonočno praznovanje katoliški verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije na predvečer praznika, ki jo bo tradicionalno v vatikanski baziliki sv. Petra vodil tudi papež Benedikt XVI. Pri vigiliji imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Z jutranjim bogoslužjem, ki ga pripravijo ob polnoči, tudi pravoslavni kristjani začenjajo praznovanje velike noči.

V Katoliški cerkvi so na veliko noč znane tudi jutranje vstajenjske procesije, sicer pa na praznično nedeljo po vseh cerkvah pripravljajo svečane maše in bogoslužja. Še posebej slovesno je vsako leto v Jeruzalemu in tudi Vatikanu, kjer papež med drugim podeli tradicionalni blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi).

Velika noč je praznik veselja in upanja, kar kristjani izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejščine in pomeni slavite Boga.

Kristjani v Jezusovo vstajenje verujejo zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Med njimi sta tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po lomljenju kruha. Tega se kristjani spominjajo na velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči, za katerega so značilna obiskovanja sorodnikov in prijateljev. Ta dan je v mnogih državah in tudi pri nas dela prost dan.

Mnogi verniki na današnjo cvetno nedeljo k maši z butarami

Katoličani po stari krščanski navadi na današnji dan k blagoslovu v cerkve prinesejo vejice oljk in drugo zelenje, ki ga marsikje povežejo v butare.

Palmove veje, s katerimi so ljudje ob prihodu v Jeruzalem pozdravljali Jezusa, so znamenje cvetne nedelje, so simbol zmagoslavja in kraljevanja. Zelenje predstavlja tudi rodovitnost in življenje, oljka pa je simbol miru in sprave. V naših krajih je z današnjim praznikom povezan običaj izdelovanja butar.

V katoliških cerkvah bodo danes pred mašami procesije z butarami oziroma drugim zelenjem, ki ga bodo verniki prinesli k blagoslovu.

Papež Frančišek bo tako danes dopoldne na Trgu sv. Petra v Vatikanu blagoslovil palmove in oljčne vejice, opoldne bo tudi daroval mašo. Slovesne maše z blagoslovom zelenja bodo potekale tudi po slovenskih cerkvah.

‹ nazaj