posavje

V Brežicah prvi delavci preko javnih del

4.11.2015 | 19:00 | STA, M. M.

Dobova, Ljubljana, Bruselj, Dunaj - Danes so v spremstvu hrvaških policistov na mejni prehod Dobova pripeljali trije vlaki z migranti. Nekaj več kot 2000 tujcev, ki so prispeli ob 4. in nekaj po 8. uri, so po opravljenih postopkih evidentiranja, zdravstveni in humanitarni oskrbi, policisti z avtobusi in vlaki že pospremili proti Šentilju in Jesenicam.

Kot je nocoj sporočila Alenka Drenik s PU Novo mesto, je okoli 16. ure v Dobovo pripeljal še en vlak, na katerem naj bi bilo nekaj več kot 1000 migrantov. Po policijskih postopkih in oskrbi jih bodo z vlakom in avtobusi prepeljani v nastanitvena centra Šentilj in Gornja Radgona.

»Okoli 20. ure pričakujemo naslednji vlak, s katerim naj bi v Dobovo prav tako prispelo nekaj več kot 1000 tujcev,« je dodala Drenikova.

Število beguncev se vse bliže številki 150.000

Od začetka drugega begunskega vala pa do danes do 18. ure je v Slovenijo prišlo že 144.100 ljudi, samo danes 5703. Možno je torej, da bomo že jutri skupno našteli 150.000 beguncev, ki so v našo državo vstopili od 17. oktobra. V Avstrijo je danes odšlo že 7818 ljudi, v namestitvenih in sprejemnih centrih jih ostaja 849.

Juncker o begunski krizi po telefonu z Merklovo in Faymannom

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes o ukrepanju v begunski krizi po telefonu govoril z nemško kanclerko Angelo Merkel in avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom. Kmalu po njihovem pogovoru se je ob 16. uri začela video konferenca kontaktnih točk držav na t. i. balkanski begunski poti.

Kot so sporočili iz Bruslja, je trojica voditeljev na telefonski konferenci govorila o vzpostavljanju t. i. hotspotov za sprejem in registracijo beguncev v najbolj obremenjenih državah ter o vrhunskih srečanjih EU ter EU in Afrike prihodnji teden na Malti. Kot so še zatrdili, je bil pogovor "zelo konstruktiven", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vzpostavitev t. i. hotspotov je predpogoj za dogovorjeno premestitev 160.000 beguncev znotraj EU. Slednja napreduje, a zelo počasi, saj so doslej po podatkih Evropske komisije preselili le 116 ljudi - večino iz Italije, medtem ko je prvih 30 iz Grčije prav danes pripotovalo v Luksemburg.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je medtem včeraj v luči begunske krize za 12. november sklical neformalni vrh EU voditeljev 28 držav članic EU, ki bo potekal takoj po vrhu EU-Afrika v Valletti na Malti. Kot je opozoril v vabilu, so razmere zelo resne in države članice - te so sicer dale vrsto zavez, a jih le počasi izpolnjujejo - morajo hitreje ukrepati.

Avstrija znova podaljšuje nadzor na meji

Avstrija znova podaljšuje nadzor na mejah, tokrat do 15. novembra, je Evropski komisiji sporočila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Obenem je napovedala, da namerava Dunaj ob sklicevanju na enega od členov schengenskega sporazuma po tem datumu nadzor na mejah ponovno podaljšati še za tri mesece.

Odprava začasnega nadzora na avstrijskih mejah bi lahko vodila v nenadzorovan prihod na tisoče tujcev na avstrijsko ozemlje, pri čemer pa njihov odhod naprej v Nemčijo ni zagotovljen, je med drugim izpostavilo avstrijsko notranje ministrstvo.

V luči visokega števila migrantov brez mejnih kontrol trenutno ni mogoče zagotoviti zavarovanega prehajanja meje. Lahko bi se zgodilo, da bi v Avstrijo vstopilo na tisoče ljudi, katerih identiteta in kraj bivanja pristojnim organom ne bi bili znani, to pa bi pomenilo, da notranje varnosti ni mogoče ustrezno zagotoviti, avstrijska tiskovna agencija APA povzema argumente Dunaja.

Avstrija je nadzor na svojih mejah s Slovenijo in Madžarsko zaradi begunske krize uvedla v sredini septembra. Schengenska pravila začasni nadzor v primeru kriznih razmer dopuščajo kot izjemno možnost, a po členu, na katerega se je septembra sklicevala Avstrija, ta skupno ne sme trajati več kot dva meseca.

Države lahko sicer začasen nadzor na notranjih mejah v schengenskem prostoru uvedejo v treh primerih: ob resni grožnji javnemu redu ali varnosti, kot so veliki športni ali politični dogodki, za največ 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev; ob nenadni in nepričakovani grožnji, npr. ob terorističnem napadu, za deset dni z možnostjo podaljšanja do dveh mesecev; ter v izjemnih okoliščinah ob resnih problemih pri upravljanju zunanjih mej za do šest mesecev z možnostjo podaljšanja do dveh let.

V zadnjem primeru mora začasno uvedbo nadzora predlagati Evropska komisija, nato pa o njej odločajo države članice s kvalificirano večino. To je lahko le skrajen ukrep.

Prvi zaposleni v javnih delih že na terenu med migranti

Petnajst zdaj že nekdanjih brezposelnih je danes začelo svojo zaposlitev v programu javnih del za pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov. Svoje delo opravljajo na terenu, v sprejemnih in nastanitvenih centrih ter na Upravi RS za zaščito in reševanje. Kot so sporočili z zavoda za zaposlovanje, jih štirinajst dela v Brežicah, ena pa v Mariboru.

Po besedah skrbnice programa javnih del v centralni službi Zavoda RS za zaposlovanje Mojce Ulage je večina kandidatov za zaposlitev v javnih delih že izbrana. "V tem tednu pospešeno potekajo njihove napotitve na zdravniški pregled. Ko ga uspešno opravijo, z njimi sklenemo pogodbo o vključitvi v program, naslednji dan pa že lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem oziroma izvajalcem javnih del," je pojasnila.

Opravljajo sicer različna dela, odvisno od njihove končane izobrazbe, izkušenj in drugih lastnosti. Med drugim zagotavljajo pomoč pri čiščenju in urejanju prostorov in okolice, pri razdeljevanju hrane, pri sprejemu, sortiranju, razdeljevanju in odpremi humanitarnega materiala, kot tudi pri usmerjanju, svetovanju in informiranju migrantov.

Ulaga je poudarila, da je nadaljnje zaposlovanje v okviru programa povezano predvsem s tem, kako hitro bodo izbrani kandidati lahko opravili zdravniški pregled. "V tem tednu torej pričakujemo intenzivno zaposlovanje. Do sredine prihodnjega tedna bi lahko bila zaposlena večina izbranih kandidatov in s tem omogočen začetek njihovega dela na terenu," je dodala.

V programu je sicer predvidenih skupaj do 260 zaposlitev dolgotrajno brezposelnih, to je tistih, ki so med brezposelnimi pri zavodu prijavljeni več kot eno leto. Prednost pri zaposlovanju imajo starejši od 50 let in prostovoljci, ki že opravljajo prostovoljska dela v sprejemnih in nastanitvenih centrih.

Zaposleni v okviru javnih del bodo delo v sprejemnih in nastanitvenih centrih opravljali 40 ur na teden, predvidoma vse dni v tednu in v dveh ali treh izmenah. Za zdaj so predvidene zaposlitve za obdobje dveh mesecev, torej do izteka koledarskega leta, glede na pričakovane migrantske tokove pa je verjetno nadaljevanje programa tudi v prihodnjem letu, so še zapisali na zavodu.

Zaposleni v javnih delih so upravičeni do plače, izražene v deležu od minimalne plače (791 evrov bruto) po ravneh izobrazbe. Tisti z drugi ravnjo izobrazbe so upravičeni do 85 odstotkov minimalne plače, tisti s četrto ravnjo strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti pa do 95 odstotkov minimalne plače.

Tisti s peto ravnjo strokovne in splošne izobrazbe oziroma usposobljenosti so upravičeni do 100 odstotne minimalne plače, za šesto raven je predvidena 110-odstotna minimalna plača, za sedmo raven pa je predvidenih 120 odstotkov minimalne plače.

Upravičeni so še do povračila stroškov za prehrano, stroškov prevoza na delo in do regresa za letni dopust. Prav tako so upravičeni do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času. Vsi zaposlenih v javnih delih pa morajo opraviti usposabljanje za varstvo pri delu, napotijo pa jih tudi na ustrezno cepljenje, se še sporočili z zavoda.

Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But je sicer na današnji novinarski konferenci napovedal, da bodo jutri sklenili novih 35, v petek pa še 30 pogodb o zaposlitvi. V delo z migranti pa vključujejo tudi javne uslužbence. "Interes za to je izrazilo 119 javnih uslužbencev, od tega smo jih 52 že napotili v centre", je dejal. Seznam 36 prostovoljcev je po njegovih besedah ponudila tudi Zveza veteranov vojne za Slovenijo.

Šefic: V Sloveniji do torka za mednarodno zaščito zaprosilo 65 oseb

V Sloveniji je do torka za mednarodno zaščito zaprosilo 65 oseb, je na današnji novinarski konferenci dejal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic.

O ograji, ki naj bi jo po pisanju nekaterih medijev Slovenija že naročila, Šefic ni želel govoriti. "O konkretnih ukrepih ne bom govoril, ker če bi vnaprej določene zadeve pojasnjevali, potem to niso ukrepi," je dejal. Sicer pa je prepričan, "da ena ograja ni rešitev za vse težave".

Med osebami, ki so v Sloveniji zaprosile za mednarodno zaščito, jih je po besedah Šefica 23 iz Iraka, 14 iz Irana, 12 iz Kosova in sedem iz Afganistana. Po dva sta iz Albanije in Nigerije, po en pa iz Kameruna, Maroka, Sirije, Srbije in Turčije.

Državni sekretar je povedal, da so imeli včeraj sestanek operativne skupine, kjer so se dogovorili o nekaterih aktivnostih za prihodnje dni. Imeli so tudi sestanek z 20 predstavniki nevladnih organizacij, s katerimi so podrobno analizirali dogajanje, poslušali pa so tudi njihove predloge in opozorila.

Dogovorili so se glede nekaterih organizacijskih ukrepov, zlasti kar se tiče otrok, doječih mater in drugih žensk. Kot je poudaril Šefic, jim želijo olajšati bivanje oz. zadrževanje pri nas. Prav tako bodo aktivnosti usmerili v povečanje kapacitet, ki bodo potrebne za nastanitev migrantov, če se bo migracijski tok nadaljeval v zimskem času.

Za zimski čas si po njegovih besedah želijo predvsem, da bi za nastanitev migrantov uredili dva večja objekta, saj je na ta način lažje organizirati oskrbo. Težava pa je, da je takšnih objektov v Sloveniji zelo malo, je dejal.

Preusmeritev zdajšnjega migracijskega toka preko Bosne, v Istro in naprej proti Italiji, o čemer so se razpisali nekateri mediji, je po mnenju Šefica mogoča, a hkrati sam tudi meni, da je Bosna za prehod v tem času zelo neprimerna.

Podatkov o tem, da bi Nemčija in Avstrija spremenili dosedanjo politiko glede sprejemanja migrantov in sprejemanje omejili, Šefic nima. "Sproti komuniciramo, zato verjamem, da bomo pravočasno obveščeni, če bi prišlo do kakšne spremembe, ker je to skupni interes," je dejal.

Ponovil je, da se je komunikacija s Hrvaško v zadnjih dneh izboljšala, sami pa si želijo doseči predvsem to, da bi bilo obvladovanje migracijskega toka na celotni migracijski poti še boljše. Pri tem je izpostavil usklajevanje glede dnevnega števila migrantov ter časa prihoda posameznih skupin z vlaki in avtobusi.

Napredek je po mnenju Šefica mogoč tudi pri pripravi kapacitet za migrante na migracijski poti. To pa bo, kot je še povedal, tudi ena izmed tem četrtkove videokonference držav na balkanski migracijski poti.

Po besedah generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Darka Buta migrante trenutno sprejemajo in oskrbujejo v sedmih sprejemnih in 13 namestitvenih centrih, v katerih je 10.000 posteljnih kapacitet. Včeraj je pri oskrbi sodelovalo 504 pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Za oskrbo migrantov Slovenija še vedno sprejema tudi mednarodno pomoč. Do danes se je po besedah Buta odzvalo 12 držav.

‹ nazaj