posavje

Orban v Lendavi: Z migracijami se znova piše zgodovina

7.11.2015 | 08:25 | STA

Foto: arhiv DL

Dobova/Lendava - Minulo noč sta iz Hrvaške v Dobovo prispela dva vlaka s skupno okoli 1700 begunci. V nastanitvene centre po Sloveniji in proti Avstriji pa so policisti od tam ponoči z vlaki in avtobusi pospremili več kot 2000 beguncev, od tega polovico z dvema vlakoma proti Avstriji. Na pomoč slovenskim policistom danes prihaja 20 kolegov iz Slovaške.

Prvi nočni vlak je v Dobovo prispel nekaj po 23. uri, na njem je bilo več kot tisoč beguncev. Davi okoli 6.30 pa je tja prispel vlak z okoli 700 begunci, so sporočili iz Policijske uprave (PU) Novo mesto.

Iz Dobove so nekaj beguncev minulo noč pripeljali tudi v nastanitveni center v Gornjo Radgono, kjer imajo prav tako že napovedane prihode novih. Kot so davi sporočili iz PU Murska Sobota, so v Gornjo Radgono v petek zvečer iz sprejemnega centra v Petišovcih pripeljali 55 migrantov, danes okoli 3. ure zjutraj pa še 599 migrantov iz Dobove.

V sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi trenutno poteka evidentiranje okrog 460 migrantov, ki jih bodo čez dan prepeljali v nastanitveni center v Gornji Radgoni. Tega bosta sicer danes dopoldne obiskala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar in državni sekretar Boštjan Šefic.

V nastanitvenem centru v Lendavi trenutno ni migrantov.

Na pomoč slovenskim policistom pri zagotavljanja varnosti zaradi migracij danes prihaja 20 slovaških policistov, ki bodo dopoldne z delom začeli v sprejemnem centru Gruškovje. Na območju PU Maribor sicer že nekaj časa delo opravlja šest avstrijskih policistov, prihodnji teden pa na PU Maribor pričakujejo prihod še okoli 100 policistov iz različnih evropskih držav.

Od začetka drugega begunskega vala sredi oktobra je do petka zvečer po podatkih policije v Slovenijo vstopilo več kot 157.000 migrantov, od tega samo v petek več kot 5600.

V Lendavi o begunski krizi le Orban

Udeležba premierov Slovenije in Madžarske Mira Cerarja in Viktorja Orbana na sinočnji slovesnosti ob 40. obletnici organiziranega delovanja pomurske madžarske narodne skupnosti je po besedah Cerarja odraz pomena, ki ga državi namenjata svojim narodnim manjšinam v zamejstvu. Skupaj moramo ubraniti Evropo, kot jo poznamo, pa je izpostavil Orban.

Ob čestitkah Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti za štiri desetletja obstoja je slovenski premier v govoru na slovesnosti v kulturnem domu v Lendavi poudaril, da oba naroda in državi kljub razlikam v jeziku povezujejo odlični dobrososedski odnosi in razvejano sodelovanje na številnih področjih. Pri tem je spomnil, da sta državi, ob zavedanju sprememb v Evropi, skupno pristopili k urejanju položaja obeh narodnih manjšin.

"Njune pravice so urejene s sporazumom o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem. Ta meddržavni sporazum iz leta 1992 je bil eden prvih tovrstnih sporazumov v novi Evropi, ki je nastajala po padcu berlinskega zidu, zato smo nanj upravičeno ponosni," je pojasnil.

Spomnil je, da si slovenska vlada prizadeva za nadgradnjo manjšinske zakonodaje, ki bo omogočila še bolj učinkovito uresničevanje pravic obeh narodnih skupnosti v praksi. "Vlada v letošnjem proračunu ni zmanjšala sredstev za sofinanciranje obeh narodnih skupnosti in v letu 2016 načrtuje njihovo povišanje," je še izpostavil.

Trenutno najbolj aktualnega vprašanja beguncev, proti katerim se je Madžarska zaščitila s postavitvijo ograje na meji s Srbijo in Hrvaško, se Cerar ni dotaknil. Je bil pa toliko bolj neposreden madžarski premier Orban. Potem ko je izrekel zahvalo vsem, ki so prispevali k ohranitvi madžarske skupnosti v Sloveniji, in slovenski državi, da ta prizadevanja podpira, je izpostavil skupno zgodovino tega danes obmejnega območja. "Veže nas več kot pa razdvaja," je dejal. "Evropska unija ima tu košček, ki se iz Bruslja morda slabše vidi, a se toliko bolj vidi iz Budimpešte in Ljubljane."

Po njegovih besedah se na tem območju z migracijami znova piše zgodovina. "Več sto tisoč ljudi, ki so iz druge kulture, je že prestopilo naše meje in še več jih je pred pragom. Če tega ne bomo uspeli preprečiti, enostavno ne bo več takšne Evrope, za kakršno smo se toliko borili," je poudaril. "Pred nami so zelo težke odločitve, za katere bomo odgovarjali ne le našim volivcem ampak tudi našim potomcem. Zato ne smemo oklevati ne v besedah ne v dejanjih," je dodal.

Izpostavil je "krščanske korenine Evrope, zaradi katerih je bila ta vedno močna". "Vsak Madžar, vsak Slovenec, vsak državljan Evrope je odgovoren za celotno Evropo," je dejal in izrazil pripravljenost pomagati Sloveniji, če potrebuje pomoč. "Veže nas preteklost, veže nas zdaj tudi skrb za skupno prihodnost. Od nas je odvisno, ali bomo trpeli zaradi tega v zgodovini ali pa bomo mi oblikovali zgodovino. V Srednji Evropi smo vsi mi že večkrat doživeli, da so brez nas odločali o nas. Zdaj pa želimo sami odločati o svoji usodi. Naučili smo se, kako je treba živeti in izkoristiti svobodo, ki smo si jo izborili," je dejal in pri tem prejel bučen aplavz občinstva v dvorani.

‹ nazaj