posavje

80 km žice za pol leta?

11.11.2015 | 17:25

Veliki Obrež, Zagreb, Dunaj, Bruselj - Na območju Rigonc so danes postavili okoli kilometer tehničnih ovir na meji s Hrvaško, pri mejnem prehodu Gibina v občini Razkrižje pa pol kilometra, je pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Delo po njegovih besedah poteka normalno, s tovrstnimi ovirami na meji pa bodo olajšali delo policistom in ter tudi pot migrantom.

Kot je na novinarski konferenci povedal Šefic, je namestitev tehničnih ovir za zdaj predvidena za pol leta. Kje vse jih bodo namestili, ni želel razkriti. Če bi to storil, bi namreč ukrepi po njegovih besedah izgubili svoj pomen in namen.

Ponovil je, da so ovire na meji namenjene predvsem kanaliziranju migracijskega toka na ključne točke, na katerih lahko pristojni sprejemajo migrante ter tako preprečujejo njihovo morebitno razpršenost in prestopanje meje na območjih, ki za to niso primerna.

S tem po njegovih besedah lajšajo delo policistom, pripadnikom civilne zaščite, prostovoljcem in humanitarnim organizacijam, prav tako pa bo lažje migrantom, ki bodo lahko na sprejemnih točkah ustrezno oskrbljeni.

Če bodo policisti ali pripadniki Slovenske vojske, ki bodo ograjo varovali, opazili nenadzorovan prihod večjega števila migrantov, jih bodo usmerili. Če se bodo pomikali ob ograji, bodo tako prišli na mesto, kjer bodo oskrbljeni. Prav tako bodo pomagali tistim, ki bi skušali ograjo nemara preplezati in bi se pri tem poškodovali, je zatrdil Šefic.

Strinja se sicer, da bodo ovire v določeni meri vplivale tudi na domačine, ki živijo ob meji. Tako bodo morali narediti kak kilometer več, da bodo prišli na površine, ki jih imajo v drugi državi. Vsaka prepreka je s tega vidika neprijetna, vendar pa kljub temu po besedah Šefica ne gre za radikalne posege v prostor.

Pojasnil je, da so ukrepi, s katerimi so začeli zjutraj, v skladu z zakonom o nadzoru državne meje, ki določa, da se lahko uporabijo, če bi lahko bili ogroženi varnost ter javni red in mir. Kot je poudaril, si namreč ne moremo dovoliti nadaljnje razpršenosti migrantov po zeleni meji.

V komentarju na izjave hrvaškega notranjega ministra Ranka Ostojića, ki je ocenil, da je slovenska ograja stran vržen denar, pa je Šefic spomnil na težave, ki jih je Slovenija pred tedni imela zaradi pomanjkljivega obveščanja o dotoku migrantov s hrvaške strani. Pred mini vrhom EU-Balkan marsikatero zagotovilo ni bilo upoštevano, zato je ta ukrep nujen, je povedal državni sekretar.

Ob tem je napovedal, da bodo okrepili pogovore z drugimi državami, da bi tok migrantov poskušali uravnavati. V južnem delu migracijskega toka je po njegovih besedah veliko migrantov, prav tako z otokov še vedno prihajajo na kopno.

V zahodnem balkanskem migracijskem toku je ta čas položaj v mejah normalnega oziroma povprečnega stanja, dnevno število migrantov, ki prihajajo k nam, je okoli 8000. V naslednjih dneh pa je pričakovati nekoliko več migrantov, je pojasnil Šefic.

Navedel je še, da je danes do 14. ure v Slovenijo vstopilo 4360 migrantov, a pričakujejo še nove vlake in avtobuse. Skupna številka migrantov je že presegla 181.000. Njihova struktura se je v zadnjih dneh nekoliko spremenila. Nekaj več je še vedno moških, a se povečuje delež žensk in mladoletnikov. Največ je Sircev, sledijo državljani Afganistana, Iraka in Pakistana.

Med migranti jih je doslej v Sloveniji 79 zaprosilo za mednarodno zaščito, od tega 23 državljanov Iraka, po 15 državljanov Afganistana in Irana, 13 državljanov Kosova, štirje državljani Srbije, po dva državljana Albanije in Nigerije ter po en državljan Bangladeša, Kameruna, Maroka, Sirije in Turčije.

Šefic je dodal, da so sicer tudi odhodi migrantov iz države v mejah običajnih. Zato po njegovih besedah lahko govorimo o normalnih razmerah, "čeprav gre za velike številke in ni situacija zaradi tega nič bolj enostavna".

Erjavec na Dunaju napovedal postavitev 80 kilometrov ograje

Zunanji minister Karl Erjavec je danes med obiskom na Dunaju vodji kabineta avstrijskega kanclerja Josefu Ostermayerju napovedal, da bo Slovenija na določenih delih meje s Hrvaško postavila skupno 80 kilometrov ograje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Ostermayer je po pisanju APA dejal, da mu je Erjavec potrdil, da bo ograja na delih slovensko-hrvaške meje dolga skupno 80 kilometrov. Slovenski zunanji minister mu je ob tem poudaril, da ograja ni namenjena zapiranju meje in zaustavljanju ljudi, temveč naj bi pripomogla k temu, da migranti ne bi nenadzorovano prečkali meje. Tako naj bi omogočila organizirano sprejemanje migrantov tam, kjer bi jih lahko registrirali, je povedal Ostermayer.

Poudaril je še, da zaustavljanje migrantov na t. i. balkanski poti ne bi niti delovalo. Po njegovih besedah je primer ograje oz. zaprtje meje na Madžarskem pokazalo, da migranti v tem primeru enostavno poiščejo druge poti. Kako bo ograja na meji vplivala na migrantske tokove, pa Erjavec ni mogel oceniti, je še povedal Ostermeyer.

Na vprašanje, ali Slovenija s postavljanjem ograje prevzema delo Avstrije, je Ostermeyer poudaril, da lahko situacijo Slovenija in Avstrija obvladata le skupno. Še naprej pa bodo ljudje, ki bodo želeli potovati naprej proti Nemčiji ali Skandinaviji, lahko svojo pot nadaljevali. Po besedah Ostermeyerja se Slovenija in Avstrija strinjata, da je rešitev migrantske krize mogoče iskati le na ravni EU.

Ostermeyer je še povedal, da je s slovenske strani prišel predlog, da bi Avstrija in morebiti tudi Nemčija z osebjem pomagali pri varovanju slovensko-hrvaške meje. Predlog bodo v Avstriji preučili, Ostermayer pa se bo o tem pogovoril tudi z nemškim kolegom Petrom Altmaierjem.

Hrvaška opozarja Slovenijo, da je del ograje na njenem ozemlju

Hrvaška policija bo opozorila slovenske kolege, da so del žične ograje postavili na hrvaškem ozemlju nedaleč od Rigonc, je potrdila tiskovna predstavnica hrvaškega notranjega ministrstva Helena Biočić. Notranji minister Ranko Ostojić je pred tem napovedal, da jo bodo odstranili, če je Slovenija ne bo sama.

Biočićeva je dodala, da se ne dogaja nič dramatičnega ter da so slovenski sosedje nekoliko zgrešili državno mejo.

Minister Ostojić je dejal, da so Slovenci pri postavitvi bodeče žice ob Sotli vstopili na ozemlje Hrvaške ter da so na območje poslali posebne enote hrvaške policije.

"Le opozorili bomo, da so vstopili na naše ozemlje in da naj podrejo ograjo. Če tega ne bodo storili, bomo najprej poslali noto, potem pa tudi fizično podrli ograjo," je izjavil Ostojić za hrvaški časnik Večernji list.

V Sloveniji na terenu 182 od obljubljenih 400 tujih policistov

Slovenija je včeraj na videokonferenci držav na balkanski migracijski poti poročala o ukrepih na mejah in sporočila, da je na terenu 182 od obljubljenih 400 tujih policistov v pomoč pri obvladovanju migracijskega toka, o 114 pa se dogovarjajo. Kontaktne osebe so nakazale, da bodo preostale policiste zagotovile v kratkem, so sporočili v Bruslju.

Kontaktne osebe držav na zahodnobalkanski migracijski poti so na tretji videokonferenci preučile napredek izvajanja načrta v 17 točkah, ki so ga konec oktobra sprejeli voditelji enajstih držav na tej poti, da bi izboljšali usklajevanje pri obvladovanju izjemnega migracijskega toka.

Udeleženci oktobrskega mini vrha v Bruslju so obljubili, da bodo zagotovili 50.000 sprejemnih mest v Grčiji in dodatnih 50.000 v preostalih državah vzdolž balkanske migracijske poti. Na prvih dveh videokonferencah so se članice konkretno zavezale k 18.000 sprejemnim mestom.

Srbija se je na videokonferencah doslej zavezala k zagotovitvi 6000 dodatnih sprejemnih mest, Hrvaška in Avstrija vsaka k 5000, Slovenija pa k 2000 dodatnim sprejemnim mestom. Slovenija naj bi tako z že prej obstoječimi zmogljivostmi zagotovila okoli 9000 sprejemnih mest.

Informacij o novih zavezah po tretji videokonferenci kontaktnih oseb ni, le sporočilo, da so udeleženci razpravljali o potrebi po povečanju sprejemnih zmogljivosti vzdolž zahodnobalkanske poti in tudi o potrebi po podaljšanju možnosti bivanja na točkah ob poti.

Voditelji so se oktobra zavezali tudi h krepitvi zunanje meje. Evropska agencija za zunanje meje Frontex je poročala, da dnevna izmenjava informacij deluje dobro ter da so v stiku z Bolgarijo, Hrvaško in Grčijo. Makedonija je poročala o dvostranskih stikih z Grčijo glede upravljanja zunanje kopenske meje.

Skupina kontaktnih oseb se bo znova sestala 19. novembra. Kontaktne osebe, imenovane po mini vrhu o balkanski migracijski poti, so skrbnice načrta v 17 točkah. Vrha so se udeležile Albanija, Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Makedonija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Romunija, Srbija in Slovenija.

O ograji na slovensko-hrvaški meji celo nigerijska agencija

Tuji mediji, predvsem evropski, množično poročajo o začetku postavljanja tehničnih ovir na meji s Hrvaško, so potrdili v Ukomu. Z izjemo hrvaških tuji mediji o Sloveniji pišejo bolj ali manj nevtralno. Na spletu so se o tem razpisali nekateri osrednji britanski in ameriški mediji, poročilo pa je zaslediti celo na nigerijski agenciji NAN.

V Uradu vlade za komuniciranje (Ukom) med tujimi mediji, ki poročajo o začetku postavljanja ovir oz. žičnate ograje na meji, navajajo avstrijske časnike Die Presse, Standard in Wirtschaftsblatt, nemške časnike Süddeutsche Zeitung, Spiegel, Zeit, Welt, Frankfurter Allgemeine Zeitung in tiskovno agencijo dpa, švicarski Neue Zürcher Zeitung, hrvaške Slobodno Dalmacijo, Novi list, Jutarnji list in Večernji list ter spletne portale.

V Srbiji o dogajanju poročajo agencija Beta in javna televizija RTS ter časnika Pravda in Blic, v Franciji dnevnika Le Monde in Le Figaro, v Italiji agencija Ansa in časnik Il Piccolo, v ZDA pa med drugim Bloomberg. Prav tako dogajanje pokriva mednarodna agencija Reuters.

V spletnih izdajah je mogoče včerajšnjo napoved premierja Mira Cerarja oz. poročila z dogajanja na slovensko-hrvaški meji zaslediti tudi v medijih, kot so britanska BBC in Guardian, katarska Al Jazeera, ameriški New York Times, NBC News in USA Today ter celo nigerijska medijska agencija NAN.

Z izjemo hrvaških tuji mediji o Sloveniji v tem kontekstu pišejo bolj ali manj nevtralno, čeprav se ne izognejo primerjavam z Madžarsko in njenim premierjem Viktorjem Orbanom, pojasnjujejo v Ukomu. Hkrati povzemajo izjave premierja Cerarja z novinarske konference, da Slovenija ne zapira meja in da je namen postavitve tehničnih ovir predvsem usmerjanje in nadzorovanje migracijskega toka ter preprečitev humanitarne krize na slovenskem ozemlju.

V kontekstu včerajšnje izjave nemške kanclerke Angele Merkel, da Sloveniji ne bi bilo treba sprejeti takšnih ukrepov, če bi EU sprejela skupno evropsko rešitev, povzemajo tudi izjavo notranje ministrice, da "je Evropa v reakcijah na migrantsko krizo zaspala", so še zapisali v Ukomu.

Avstrijska vlada pri Špilju za nov sistem upravljanja meje, postavitev ograje ostaja odprta

Avstrijska vlada namerava uvesti nov sistem nadzora meje pri Špilju, ki bi zagotovil nadzorovan prihod migrantov. Po navedbah avstrijskega generalnega direktorja za javno varnost Konrada Koglerja pa v vladi še ni dogovora o morebitni postavitvi ograje na meji. Predvideno je tudi vračanje balkanskih migrantov nazaj v Slovenijo.

Po besedah Koglerja so se danes na triurnem srečanju notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner iz vrst ljudske stranke (ÖVP) in obrambnega ministra Geralda Kluga iz vrst socialdemokratov (SPÖ) na notranjem ministrstvu dogovorili o načrtovanem sistemu upravljanja z mejo pri Špilju, da bi tako večjim skupinam migrantov preprečili nenadzorovano prečkanje meje. Sistem naj bi vzpostavili v roku od treh do šestih tednov, je povedal Kogler, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Po tem načrtu bi mejo med avtocesto in železniško progo pri Špilju blokirali, migranti pa bi se zbrali na slovenski strani, nato pa bi jih na avstrijski strani sprejeli na nekakšno "območje prihodov". Tam je predvidena ločitev moških, žensk in družin ter kontrola migrantov pri vstopu v Avstrijo.

A po besedah Koglerja ni predvidena registracija migrantov z odvzemom prstnih odtisov v skladu z dublinsko uredbo, ki se uporablja na zunanjih mejah EU. To je namreč obvezno samo na zunanjih mejah schengenskega območja ali če begunci v Avstriji zaprosijo za azil, ne pa pri nadaljevanju njihove poti v Nemčijo.

Po tej mejni kontroli so predvidena območja za oskrbo in nadaljnji transport migrantov. A načrt mejnega nadzora po besedah Koglerja predvideva, da bodo nemudoma nazaj v Slovenijo poslali migrante iz balkanskih držav, ki nimajo možnosti za azil. Za te migrante bodo vzpostavili t. i. območje zavračanja. Kogler je zatrdil, da se o vračanju balkanskih migrantov pogovarjajo s slovenskimi kolegi.

Medtem pa se po poročanju agencije APA vladajoči SPÖ in ÖVP še nista dogovorili, kako bi migrantom, ki bi se poskušali izogniti mejnim kontrolam, preprečili nezakonit prehod meje.

Po besedah Koglerja obstaja več modelov - da bi mejo pri Špilju nadzorovali z osebjem, tehničnimi sredstvi ali kombinacijo obeh. Do petka naj bi se dogovorili še o tem.

Mikl-Leitnerjeva je kasneje izrazila prepričanje, da se bo v naslednjih dneh koalicija dogovorila o načinih, kako migrantom preprečiti izogibanje mejnim kontrolam. Poudarila je, da ne gre za politično, temveč vsebinsko odločitev.

Vodja kabineta avstrijskega kanclerja Josef Ostermayer je po tem, ko niso uspeli doseči dogovora o zavarovanju meje, dejal, da o tem še naprej potekajo pogovori in da bodo do petka to vprašanje rešili. Po pisanju APA Ostermayer ni želel odgovoriti, ali bodo pri Špilju postavili ograjo. Je pa ocenil, da bi bilo zaradi prostorske situacije koristno, da bi del sistema kontrole na meji potekal na slovenski strani.

‹ nazaj