posavje

Opozicija neenotna glede žice na meji

18.11.2015 | 07:45 | STA, M. K.

Dobova, Ljubljana - Na mednarodni železniški mejni prehod v Dobovi je okoli šeste ure zjutraj iz Hrvaške prispel današnji prvi vlak s 1136 migranti. Že pred tem je malo po četrti uri zjutraj iz Hrvaške na mejni prehod Petišovci prispelo več avtobusov s 726 migranti. Po opravljenih postopkih evidentiranja in humanitarni oskrbo bodo vse prepeljali v nastanitvene centre.

Kot so sporočili iz novomeške policijske uprave, je včeraj v Dobovo v spremstvu hrvaških policistov prispelo pet vlakov s 5269 migranti. Do prihoda jutranjega vlaka je bilo v tamkajšnjem sprejemnem centru še okoli tisoč tujcev.

Od tam so ponoči v nastanitveni center v Lendavo prepeljali 362 migrantov, v nastanitvenem centru v Gornji Radgoni pa je po podatkih murskosoboške policijske uprave trenutno nastanjenih 938 migrantov.

Malo po četrti uri zjutraj je iz Hrvaške na mejni prehod v Petišovce prispelo še 726 migrantov. Tujci so trenutno v postopku evidentiranja v sprejemnih centrih v Petišovcih in Dolgi vasi, po njih pa jih bodo prepeljali v Gornjo Radgono in Lendavo.

V Šentilju je po podatkih mariborske policijske uprave trenutno nastanjenih 4187 migrantov. Zvečer je tja prispel vlak iz Dobove s 1021 ljudmi, ob 4.30 zjutraj pa še drugi z 988 migranti ter 210 migrantov s štirimi avtobusi iz Dobovca. Avstrijski varnostni organi so ponoči na nekdanjem starem mejnem prehodu sprejeli okoli tisoč migrantov.

V sprejemni center Gruškovje pa so ponoči iz Hrvaške prispeli štirje avtobusi z 206 migranti, ki bodo po registraciji v jutranjih urah prav tako prepeljani v Šentilj.

O begunski krizi operativna skupina ter komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb

Operativna skupina ministrstva za notranje zadeve bo na današnjem sestanku pregledala dosedanje aktivnosti pri reševanju begunske problematike in se dogovorila za prioritete za naslednje obdobje. O varnostnem vidiku begunske krize pa bo razpravljala komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Operativna skupina za reševanje begunske problematike je sklicana, ker se relativno ugodni vremenski pogoji poslavljajo in je treba začeti razmišljati o nastanitvenih kapacitetah, ki so primerne za zimsko obdobje.

Vodja sektorja za operativo na upravi za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič je na novinarski konferenci v torek opozoril, da bo delo z mignrati v zimskih razmerah še zahtevnejše, zato poskušajo v zadnjih dneh predvsem povečati nastanitvene kapacitete, ki imajo ogrevanje.

O varnostnem tveganju, ki ga prinaša migrantska kriza, pa bodo danes v DZ razpravljali člani komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Med drugim bodo spregovorili o tem, ali smo "ob takšnem dotoku ljudi oziroma ilegalnih migrantov v Evropo" in zadnjih napadih v Parizu še varni.

Opozicija bi begunsko krizo enotno reševala na izvoru, manj enotna o žičnati ograji

Predstavniki opozicije so v sinočnjem pogovoru na TV Slovenija spregovorili predvsem o begunski krizi in o tem, kje jo reševati, pa tudi o državnem proračunu in kadrovanju vlade. Predstavniki SDS, NSi, ZL in ZaAB so si bili enotni, da je treba begunsko krizo reševati na izvoru, različna mnenja pa so imeli o postavljanju žičnate ograje.

Podpredsednica SDS Jelka Godec, predsednica NSi Ljudmila Novak, vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec in predsednica ZaAB Alenka Bratušek so najprej obsodili petkove teroristične napade v Parizu in jih označili kot nedopustne.

Po mnenju Godčeve smo z omenjenimi napadi na nek način "v neki vojni, vendar ne v vojni v klasičnem smislu, ampak proti terorizmu". Pri tem je skupaj z Novakovo ocenila, da bi morale države proti terorizmu nastopiti enotno.

Bratuškova je ocenila, da bi Evropa morala imeti načrt, kako se odzvati v primeru takšnih napadov, a je to po njenem mnenju v veliki meri že zamudila.

Mesec pa je izrazil željo, da se po napadu ne bi dogajalo to, kar se je dogajalo po napadu na ZDA 11. septembra, ko je prišlo do "zaostritve represije navznoter", in vojne na Bližnjem Vzhodu. "Terorizma po tej vojni je namreč več, ne manj," je menil.

Cilj t. i. Islamske države s tovrstnimi napadi po mnenju Mesca sicer je, da bi evropsko javnost obrnila proti beguncem in da bi jih Evropa razočarane začela vračati. "Kajti ravno takšnih ljudi si želi Islamska država," je dejal.

S tem se je strinjala Novakova in opozorila na možnost, da bodo nekateri migranti, ki Nemčijo danes vidijo kot obljubljeno deželo, razočarani. Tako se lahko poveča možnost maščevanja, je dejala.

Tako Novakova kot vsi ostali so se strinjali, da je treba begunsko krizo reševati na njenem izvoru, to je v državah, kjer potekajo vojne oziroma v njihovi neposredni bližini.

Manj enotni pa so si bili glede tega, ali Slovenija potrebuje žičnato ograjo, ki jo postavlja Slovenija. Po mnenju Godčeve je ograja potrebna predvsem zato, da se lažje usmerja begunce in da se jih tako lažje registrira. Po njenem bi država tudi sicer morala spoštovati pravila schengna, sicer se lahko zgodi, "da postanemo žep in bomo imeli schengensko mejo na severu".

"Begunski problem s tem, da zapremo mejo, ne bo rešen. Zato bi morala Evropa začeti ukrepati že včeraj," je nasprotno ocenila Bratuškova.

Ograji nasprotuje tudi Mesec. "Gre za protihuman, nečloveški in sramoten ukrep. Žal mi je, da je premier, ki je pred volitvami obljubljal novo moralo, postal človek, ki je Slovenijo obdal z bodečo žico," je dejal.

Gosti TV Slovenija so komentirali tudi državni proračun za prihodnje leto in vladno kadrovanje. Novakova ocenjuje, da proračun premalo pozornosti namenja varnosti, "na drugi strani pa ni naravnan tako, da bi vzpodbujal gospodarstvo ali da bi nakazoval, da bo vlada izvedla neke reforme".

"Iz proračuna ni vidna nobena vladna politika, ni vizije in ni ukrepov," je bila kritična Bratuškova in dodala, da je škoda, da vlada dobrega gospodarskega položaja, ki ga je prevzela, ni izkoristila.

Petkovo izredno sejo DZ na temo kadrovanja v Slovenskem državnem holdingu (SDH) v NSi po besedah Novakove zahtevajo zato, ker se ne strinjajo z novo upravo SDH. "Gre za veliko denarja, ki ga bodo zdaj upravljali tisti, ki so bili nekoč v NLB, ki je poslovala zelo slabo," je dejala.

Godčeva je ocenila, da za takšnim kadrovanjem stoji vlada, pri tem pa se po njenem tudi kaže, da se predsednik vlade ne drži načel, ki jih je glede kadrovanja obljubljal pred volitvami. Zmotil jo je tudi napovedan umik podpore SMC imenovanju Andreja Baričiča za generalnega direktorja UKC Ljubljana. "Zdaj več ni pomembna strokovnost, ampak nastopanje v javnosti," je opozorila.

Tudi Bratuškova je prepričana, da za kadrovanjem v SDH stoji vlada. Dokler je SDH v stoodstotni lasti države, je vlada odgovorna za imenovanje Marka Jazbeca na čelo SDH, je menila.

Mesec pa je ocenil, da gre pri vsem skupaj za sistemsko težavo: "SDH je namreč bolj ali manj dimna zavesa za kadrovanje in razprodaje."

‹ nazaj