posavje

Kako so v Posavju pripravljeni na zimo in nove begunce?

24.11.2015 | 16:20 | STA, M. M.

Foto: R. Ž., arhiv DL

Dobova - Državno mejo na območju Policijske uprave Novo mesto je v drugem migrantskem valu prestopilo nekaj manj kot 195.000 prebežnikov, njihovo število pa naj bi še nocoj preseglo 200.000. Vsi so mejo prestopili na območju policijske postaje Brežice, kjer so danes predstavili pripravljenost za sprejem migrantov v zimskih razmerah.

Vodja sprejemnega centra Dobova Sandi Hervol je povedal, da je bilo med prebežniki, ki so mejo prestopili na območju PU Novo mesto, skoraj polovica Sircev, približno 30 odstotkov Afganistancev in desetina Iračanov, preostali so prišli iz drugih držav. Približno polovica jih je bilo starih od 18 do 28 let, dobovski sprejemni center pa so še pred zadnjim mrazom pripravili na sprejem prebežnikov v zimskih razmerah.

Približno 4000 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem stoji center z zmogljivostjo približno 2000 ljudi, so preplastili z asfaltom, šotore pa so opremili z lesenim podom in opremili za ogrevanje s toplim zrakom.

Asfaltirano površino bodo ob sneženju tudi lažje plužili. Šotori naj bi bili po zagotovilu izdelovalcev primerni za zimske razmere in naj bi zdržali težo snega. Sicer pa migrante, ki se v centru zadržijo do pet ur, skušajo od tam čim prej prepeljati v druge centre po državi in proti Avstriji, je še dejal Hervol.

Na območju policijske postaje Brežice sicer za migrante dnevno skrbi približno 400 ljudi. Od teh do 250 policistov, tujih policistov, vojakov in carinikov ter približno 140 prostovoljcev in drugih s področja zaščite in reševanja.

Po besedah vodje brežiške izpostave civilne zaščite Zdenke Močnik za prihod in odpravljanje migrantov v dobovskem sprejemnem centru ter na tamkajšnji železniški postaji v eni izmeni skrbi okoli 70 prostovoljcev in drugih ljudi s področja zaščite in reševanja.

Dodala je, da so novembrsko ugodno vreme izkoristili za pripravo centra na zimske razmere. Opremili so ga z ustrezno opremljenimi dodatnimi šotori, postavili so novo razdeljevalnico hrane. Poskrbeli so tako za migrante kot osebje, v centru pa so začeli nameščati vodne grelce.

Novo opremo jim glede na potrebe stalno dobavlja uprava za zaščito in reševanje. Na voljo imajo dovolj vode in hrane, sicer pa se stanju in potrebam stalno prilagajajo. Še ta teden bodo svoj logistični center prestavili v nekdanjo tovarniško halo v bližini centra. Širitve zdajšnjega sprejemnega centra ne načrtujejo, je še povedala Močnikova.

Koordinator za zdravstveno obravnavo migrantov v Posavju Sebastjan Komočar je ocenil, da je za zdravstveno oskrbo prebežnikov, ki ga slovensko zdravstvo izvaja ob mednarodni pomoči, ustrezno poskrbljeno.

Na železniški postaji Dobova za zdravstveno oskrbo migrantov skrbi slovenska mobilna enota, v sprejemnem centru Dobova pa sodelujejo z madžarsko Karitas. Tamkajšnja madžarska ekipa se bo sicer konec meseca poslovila, za prihodnje tri mesece pa jo bo nadomestila slovaška.

Dodal je, da so se potrebe po zdravstveni oskrbi migrantov v zadnjem obdobju zmanjšale, največ pa je poškodb. S tremi petinami obolelih in poškodovanih prevladujejo odrasli, njihova obolelost pa bistveno ne odstopa od povprečja domačih prebivalcev.

Dodatno zdravstveno pomoč in dodatne preiskave v brežiški bolnišnici dnevno potrebuje do pet prebežnikov, zdravstvene ekipe za nujno zdravniško pomoč pa še vedno prihajajo iz vse države, je še povedal Komočar.

Mramor: Stroški zaradi begunske krize 8,7 milijona evrov

Slovenija je imela zaradi soočanja z begunsko krizo v obdobju do 15. novembra za približno 8,7 milijona evrov stroškov, pri čemer niso zajeti redni stroški dela, je danes v odgovoru na poslansko vprašanje povedal minister za finance Dušan Mramor. Opozoril je tudi na dodatnih 2,5 milijona evrov stroškov zaradi železniških in avtobusnih prevozov.

"Če ob tem upoštevamo, da je do 15. novembra 2015 Slovenijo prečkalo po podatkih policije okoli 216.000, skoraj 217.000 migrantov, znaša strošek migranta na dan 40 evrov in deset centov," je v odgovoru na vprašanje Anje Bah Žibert (SDS) pojasnil Mramor. Notranje ministrstvo je po njegovih besedah doslej finančnemu ministrstvu poslalo štiri poročila o stroških zaradi begunske krize, ki zajemajo obdobje od avgusta do 15. novembra.

Poročila zajemajo stroške, kot so stroški sprejema, namestitve, oskrbe migrantov, potrošni material, najem šotorov, straniščnih kabin, itd. V poročilih o stroških so po Mramorjevih besedah zajete tudi dnevnice in dodatki, ki so povezani s terenskim delom, nočnim delom in podobno. Niso pa vključeni redni stroški dela.

Urejanje migracijske problematike je v pristojnosti države, zato bo ta občinam poravnala vse opravičene stroške, ki so jih imele iz tega naslova, je napovedal Mramor. Za zbiranje, potrjevanje in povračilo stroškov lokalnim skupnostim je po njegovih besedah v skladu z dogovorom med finančnim in notranjim ministrstvom pristojna Uprava RS za zaščito in reševanje.

"Koliko je teh stroškov, ministrstvo za notranje zadeve do sedaj še ni poročalo, bo pa njihovo poročilo podlaga za poplačilo stroškov občinam, ki so prizadete z migracijsko krizo," je dejal Mramor. Poleg omenjenih stroškov se po njegovih besedah ocenjuje, da so nastali tudi stroški železniških in avtobusnih prevozov v skupni višini približno 2,5 milijona evrov. Podatek sicer še ni dokončen.

‹ nazaj