kočevsko-ribniško

Zapletlo se je že pri dejavnosti podjetja, župan o sedežu

13.1.2016 | 15:40 | M. M., STA

Foto: P. P., arhiv DL

Kočevje, Ljubljana - Kočevski župan Vladimir Prebilič je članom odbora za kmetijstvo in gozdarstvo poslal odprto pismo ob današnji razpravi o zakonu o gozdovih, s katerim jih kot predstavnik lokalne skupnosti poziva k podpori predloga, da bi se sedež novega podjetja Slovenski državni gozdovi umestil na območje Kočevske.

Prebilič je v pismu, ki ga v celoti objavljamo v priponki spodaj, navedel vrsto argumentov, ki govorijo v prid ustanovitvi novega podjetja s sedežem na območju gozdnate kočevske, ob tem pa spomnil, da so na podoben način zakonsko določili, da je sedež Pošte Slovenije v Mariboru in Darsa v Celju.

»Danes bo vložen amanda, ki bo predlagal umestitev podjetja v prostor Kočevske in v imenu Kočevsko-ribniške regije vas prosim, da ga podprete. Vaš glas v tem primeru bo šel v smeri prevlade argumentov in ne argumenta moči, šel v smer transparentnosti in iskrene želje po gospodarskem razvoju, predvsem pa bo šel v smer razumevanja enakovrednega razvoja Slovenije. Hkrati bo dal priložnost Kočevski, ki žal predstavlja območje z največjo brezposelnostjo in izjemnim potencialom. Tej isti Kočevski, katera je plačala visok davek pri nastanku Slovenije, njeni obrambi in nesebično prispevala k obstoju slovenskega naroda. Nemara je prišel čas, da bi ji vsaj deloma prisluhnili in ji dali priložnost. V imenu vseh (70.000 prebivalcev v regiji) pa vam zagotavljam, da vas ne bomo razočarali! Uspeh Kočevske bo uspeh Republike Slovenije! Vse kar potrebujemo je malce poguma (predvsem na strani odločevalcev) in tega dokazljivo v zgodovini slovenskega naroda ni manjkalo, mar ne?!« je pismo zaključil Prebilič.

Na odboru bojazni glede dejavnosti družbe za upravljanje z gozdovi

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zgodaj popoldne prekinil obravnavo predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, s katerim se bo ukinil obstoječi koncesijski sistem ter za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov ustanovilo novo podjetje.

Predlog zakona določa, da se za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti ustanovi družba Slovenski državni gozdovi v izključni lasti države. Zdaj s temi gozdovi upravljajo koncesionarji, ki se jim z uveljavitvijo zakona koncesij ne bo več obnovilo. Večini se koncesije iztečejo konec letošnjega junija.

Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo gospodarjenje z gozdovi v lasti države, poleg tega pa bi opravljala še druge dejavnosti, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. A v gospodarstvu se bojijo, da to pomeni ustanavljanje novih obratov za predelavo lesa, ki bi konkurirala obstoječim.

Igor Milavec iz Združenje lesne in pohištvene industrije pri GZS je pozval, naj se to državno podjetje ukvarja le z gozdarsko dejavnostjo in naj ne predstavlja nelojalne konkurence lesarjem. "Naj se to ne meša, s temi gozdarsko-lesarskimi hibridi imamo slabe izkušnje," je dejal. Podobnega mnenja so v Združenju za gozdarstvo na GZS.

Najbolj glasno ustanavljanju novih lesnih podjetij nasprotujejo v OZS. "Že zdaj imamo dovolj dobrih lesnih podjetij, dati jim moramo možnost, da se razvijajo," je dejal predsednik OZS Branko Meh, ki je prepričan, da Slovenija ne potrebuje velike lesne industrije, pač pa mora biti usmerjena biti v majhno podjetništvo z veliko dodano vrednostjo.

Pomisleke ima tudi namestnik računskega sodišča Samo Jereb. Gozdno-lesna veriga pomeni celotno pot lesa - od gozda do prodaje lesnih izdelkov, je spomnil. "Teoretično to lahko pomeni, da začnemo z državnim podjetjem jutri konkurirati neki Ikei," je dejal. To pa po njegovih besedah pomeni javnofinančno tveganje.

Predstavniki vlade so poskušali te bojazni pomiriti. Strah, da bi država kakorkoli posegala v delokrog sedanjih proizvajalcev, je odveč, je zagotovil Aleš Cantarutti z gospodarskega ministrstva in tudi kmetijski minister Dejan Židan je poudaril, da želijo z zakonom obrti in gospodarstvu omogočiti, da bosta lažje delala, ne pa jima vzpostavljati konkurence.

Po njegovem mnenju je to v zadostni meri urejeno z vloženimi dopolnili, kljub temu pa so sejo prekinili, da bi poiskali bolj jasen zapis omenjene določbe.

O družbi za upravljanje z državnimi gozdovi še jutri

Odbor danes ni uspel končati obravnave predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, je poročala STA. Seja se bo nadaljevala jutri.

Po prvotnem predlogu bi bilo vzpostavljanje gozdno-lesnih verig ena od dejavnosti novega podjetja, kar pa bi po opozorilih iz gospodarstva pomenilo konkurenco obstoječim lesnim obratom. V NSi so želeli v zakon jasno zapisati, da Slovenski državni gozdovi ne bodo ustanavljali novih obratov za predelavo lesa, vendar je odbor sprejel dopolnilo SMC, da gozdno-lesne verige lahko vzpostavlja, ni pa to obveza.

Novo podjetje bo lahko najemalo posojila, za katere so vnaprej zagotovljena državna poroštva v višini 20 milijonov evrov. V opoziciji temu nasprotujejo. "Gre za tržno dejavnost, ne morem verjeti, da tako velika sredstva dajemo iz proračuna," je dejal Ljubo Žnidar (SDS).

To določbo bo sicer mogoče še doreči, saj je predsednica odbora Iva Dimic (NSi) sejo zaradi zasedenosti sejne dvorane prekinila in njeno nadaljevanje napovedala za jutri dopoldne. Janko Veber (SD) je pred tem napovedal vložitev dopolnila, da se državno poroštvo lahko izda šele na podlagi soglasja DZ.

Glede predlaganih rešitev je sicer odprtih še kar nekaj vprašanj, denimo glede upravljanja podjetja Slovenski državni gozdovi, o čemer se je včeraj pozno v noč usklajevala tudi koalicija. Zdaj je v osnutku zakona zapisano, da upravljavske pravice novega podjetja uresničuje vlada, vendar je SMC vložila dopolnila, s katerimi bi to vprašanje uredili ob upoštevanju zakona o Slovenskem državnem holdingu.

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je danes dopolnilom SMC nasprotoval z besedami, da ne gre zgolj za kapitalsko naložbo države, ampak za upravljanje z enim od ključnih naravnih virov Slovenije. Zato je vlada predlagala, da se upravljanje izvaja preko vlade v vlogi skupščine, kjer nima nobeno ministrstvo večine, je pojasnil.

Kljub temu pa je minister pripravljen na usklajevanja, saj - kot je dejal - je "za vlado pomembno le to, da je upravljanje umno". V nobenem primeru se ne sme govoriti o političnem, strankarskem projektu, je poudaril. Soglašal bi tudi z imenovanjem predstavnika opozicije v nadzornem svetu družbe, čeprav takšnega predloga doslej še ni bilo, pristal bi tudi na večje število zaposlenih v nadzornem svetu.

S sprejemom zakona pa se mudi. Konec junija se namreč izteka zdajšnje koncesijsko obdobje za gospodarjenje z državnim gozdom in Židan si želi, da bi gospodarjenje z državnimi gozdovi čim prej prevzelo novo podjetje. Dosedanji način dela je po njegovih besedah eden od vzrokov, da je nekoč uspešna lesna panoga zašla v razmeroma slab položaj. Ta se sicer izboljšuje, a je še vedno slab, je pojasnil odločitev pripravo zakona.

Tudi v gospodarstvu se po njegovih besedah večinoma strinjajo, da sedanji koncesijski model ni dober.

Koncesijske pogodbe z obstoječimi koncesionarji sklepa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, katerega stališče je ves čas bilo, da se preoblikuje v gospodarsko družbo. A posluha za to ni bilo, je povedala direktorica sklada Irena Šinko. Ob tem se je začudila določbi, po kateri bi sklad ostal zavezanec za vračilo gozdov v naravi in plačilo odškodnine v postopkih denacionalizacije, medtem ko bo z njimi upravljalo novo podjetje.

V gospodarstvu se s predlogom zakona strinjajo, a pod določenimi pogoji. "Smo za, če nas bodo prepričali, da bo oskrba z lesom po 1. juliju, ko se iztečejo koncesije obstoječim koncesionarjem, normalna," je dejal Igor Milavec iz Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS. "Če bo oskrba motena, smo zadali lesnopredelovalni industriji najhujši udarec doslej," je opozoril.

V gospodarstvu tudi zahtevajo, naj se novo državno podjetje ukvarja izključno z gozdarsko dejavnostjo, da ne bo predstavljalo nelojalne konkurence lesarjem. Poleg tega naj omogoči prednostno oskrbo z lesom slovenski lesnopredelovalni industriji, je dejal Milavec, predsednik OZS Branko Meh pa je dodal še, naj se prepreči pretiran izvoz hlodovine, da domačim obratom ne bo primanjkovalo surovine.

‹ nazaj