mladi dopisnik

Poljščine naših babic in dedkov

10.2.2016 | 13:05 | Projektni tim, 
Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, 
Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Setev ajde.
Foto: Marko Hrastelj

Spravilo industrijske konoplje.
Foto: Helena Fortuna Jelenc

Ogled tučnje lana v Krajinskem parku Kolpa.
Foto: Jure Jakoš

Dijaki iz Poljoprivredne škole Banja Luka.
Foto: Milica Šukalo

Novo mesto - Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija se je v lanskem letu prijavila na razpis zavoda Republike Slovenije za šolstvo, na temo trajnostnega razvoja. Odločili smo se, da oživimo pridelavo nekaterih poljščin, ki so bile v preteklosti prisotne na našem območju. Na šoli so pira, ajda in rž že več let vključene v kolobar, v letu 2015 pa smo dodali še lan in konopljo. Tako je nastal naslov projekta Poljščine naših babic in dedkov (ajda, lan, konoplja, pira, rž), ki ga je sofinanciral Zavod RS za šolstvo.

Naša želja je bila, da omenjenih poljščin ne bi le pridelovali, temveč bi poskušali seznaniti z njimi in njihovo uporabnostjo tudi dijake na šoli, osnovnošolske skupine, ki nas obiskujejo in v okviru dneva odprtih vrat, ki je na šoli potekal 15. oktobra 2015, tudi širše okolje.

O piri, ajdi, rži, lanu in konoplji smo se pogovarjali z dijaki tako pri pouku, kot pri praktičnem pouku (opazovanje in vrednotenje posevkov med rastno dobo in spravilo ter skladiščenje pridelka), izvedli smo predavanje, delavnice in dve ekskurziji. Za dijake programa kmetijsko-podjetniški tehnik smo pripravili predavanje na temo pridelave industrijske konoplje in delavnico uporabe konoplje v kateri so lahko s svojimi idejami poskušali oblikovati nove izdelke iz te rastline. Naravovarstveni tehniki so sodelovali pri zbiranju rastlinskega materiala in pripravi razstave za dneve odprtih vrat, udeležili pa so se tudi ekskurzije v Belo krajino, kjer so si skupaj z dijaki programa pomočnik v biotehniki in oskrbi ogledali "tučnjo lana". Dijaki tehniške gimnazije so spoznavali omenjene poljščine in izdelovali plakate ter zgibanke o njihovi pridelavi in uporabi. Dijaki različnih programov so si med rastno dobo večkrat ogledali posevke, v programu gospodar na podeželju pa smo več časa namenili spoznavanju mehanizacije za setev, oskrbi in spravilu pridelka, hkrati pa smo jim poskušali predstaviti tudi, kako lahko posamezne poljščine vključijo v turistično ponudbo. Dijaki v programu slaščičar so poskušali semena vključiti v svoje izdelke.

Na dnevu odprtih vrat se nam je pridružila tudi partnerska šola, Poljoprivredna škola Banja Luka. Njihovim dijakom smo na kratko predstavili kaj smo počeli v projektu in izdelke, ki jih iz omenjenih poljščin že izdelujemo, poskusili pa so tudi jedi, ki so nastale posebej za to priložnost. Skupaj smo poskušali ugotoviti, katere poljščine bi lahko pridelovali tudi na njihovem območju, hkrati pa so nam predstavili življenje in delo na njihovi šoli.

Projekt poljščine naših babic in dedkov se je lani sicer zaključil, vendar ostaja še kar nekaj izzivov, na primer, priprava kakšnega novega izdelka za trg.

‹ nazaj