kočevsko-ribniško

Rupnik v. d. direktorja gozdarskega podjetja, sedež na Kočevskem

4.3.2016 | 11:20 | STA

Julijan Rupnik (Foto: M. L.-S., arhiv DL)

Ljubljana, Kočevje - Vlada je včeraj za v. d. direktorja državnega gozdarskega podjetja imenovala direktorja gozdarsko-žagarske družbe Snežnik iz Kočevske Reke Julijana Rupnika, sedež družbe pa bo na Kočevskem. Vlada je pri tem upoštevala več dejavnikov, tudi visoko brezposelnost in gozdarsko tradicijo tega območja, je pojasnil kmetijski minister Dejan Židan.

Vlada je soglasno sprejela dve pomembni odločitvi - sprejela je akt o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi, ki bo razpolagala in upravljala z gozdovi v državni lasti, in za največ leto dni imenovala v. d. direktorja podjetja, je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan.

Rupnik, ki ga je predlagal Židan, je bil edini kandidat za v. d. direktorja, kje bo sedež družbe, pa je bilo vse do včeraj zavito v skrivnost. Vlada je dobila veliko pobud iz različnih delov Slovenije, na koncu pa se je odločila, da bo na Kočevskem. Točen naslov bo določilo poslovodstvo, je pojasnil Židan.

Argumentov za to je po ministrovih besedah več. Eden od njih je ta, da je največ državnih gozdov na Kočevskem. "Če je državnih gozdov nekaj manj kot 240.000 hektarov, jih je od tega v sami občini Kočevje 38.000, na Kočevskem pa 70.000," je povedal Židan.

Vlada je s tem pokazala tudi namero po policentričnem razvoju Slovenije, upoštevala je, da so gospodarske razmere na Kočevskem zahtevne, brezposelnost je visoka, v tej regiji pa je doma tudi tradicija gozdarstva in lesarstva, je pojasnil Židan.

Na Kočevskem ima sedež tudi družba Snežnik; država bo 70,04-odstotni delež, ki ga ima v tem podjetju, kot stvarni vložek (poleg 20 milijonov evrov visokega denarnega vložka) prenesla na državno gozdarsko podjetje.

Rupnik, univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, je vodenje Snežnika prevzel leta 2010, ko je imel skoraj 240.000 evrov izgube. Že leta 2011 je izgubo bistveno zmanjšal, leta 2012 pa je družba že ustvarila dobiček. Ta je skozi nadaljnja leta ves čas naraščal in lani dosegel 958.000 evrov.

"To je razlog, da je vlada to pomembno nalogo - torej vzpostavitev pomembne državne družbe - zaupala Rupniku," je dejal Židan. Razgovor z Rupnikom je opravil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je bil z njim prav tako zadovoljen, je dodal Židan.

Rupnika zdaj čaka vpis nove družbe v register. Židan upa, da bo do tega prišlo v nekaj dneh. To namreč vladi omogoča, da imenuje komisijo, ki bo pripravila vse potrebno za izbor nadzornikov in bo tudi vodila vse postopke. "Zelo hitro želimo začeti postopek izbora nadzornikov. Ko bodo imenovani, pa predvidevam, da bodo začeli tudi postopek za izbor poslovodstva," je dejal.

Imenovanje v. d. direktorja in sprejetje ustanovitvenega akta omogoča tudi, da se sklad kmetijskih zemljišč pooblasti za začetek razpisov na štirih področjih - za dela v gozdu, prevoze, vzdrževanje gozdne infrastrukture in gojitvena dela v gozdu. "Cilj je enostaven - tudi 1. julija mora delo v državnem gozdu potekati nemoteno," je dejal Židan.

Država ima v lasti približno petino vseh gozdov v Sloveniji, gospodarjenje z njimi pa trenutno temelji na koncesijah iz leta 1996. Te so podelili brez javnega razpisa za obdobje 20 let, večina pa se jih izteče konec letošnjega junija. Kmetijsko ministrstvo je moralo zato pripraviti nov koncept upravljanja z državnimi gozdovi.

Državne gozdove, s katerimi zdaj gospodari sklad kmetijskih zemljišč, bodo na novoustanovljeno družbo v skladu z zakonom prenesli 1. julija.

Glavna dejavnost podjetja bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljalo še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig.

Vlada želi s takšno ureditvijo med drugim prispevati k čim večjemu donosu, vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, oblikovanju zelenih delovnih mest, dolgoročnemu povečevanju površine državnih gozdov, pa tudi k večji transparentnosti poslovanja pri oddaji del v gozdu in prodaji lesa.

‹ nazaj