dolenjska

FOTO: Srednjeveški festival Šentrupert

4.9.2016 | 12:30 | J. S.

V Šentrupertu še danes gostijo največji srednjeveški festival pri nas. (Foto: J. S.)

Obiskovalci festivala lahko spoznavajo različne srednjeveške veščine.

Srednjeveška kovačija

Miha Petrič in Janez Kvaternik-Kamniški

Šentrupert - Šentrupert ta konec tedna gosti največji srednjeveški festival pri nas, na katerem se predstavlja kar 24 skupin udeležencev iz Slovenije, Italije, Češke, Hrvaške in Madžarske. Obiskovalci tako lahko še danes obiščejo avtentično srednjeveško tržnico in različne obrtniške delavnice, kot so kovačija, papirnica, knjigoveznica, lončarstvo in tkalstvo.

Kako trdo je bilo denimo v srednjem veku delo kovača, ve povedati Tomaž Tekavec iz podjetja TomTek, ki na festivalu med drugim izdeluje podkvice za srečo. »Ko je hudič videl odličnega kovača, kako je podkoval konje, si je tudi sam zaželel kvalitetnih podkev, saj je imel kopita. Odpravil se je h kovaču, da ga podkuje, a je ta opazil, da gre za samega hudiča, zato mu je izdelal najbolj neudobne podkve jih mu jih tako močno pribil, da je hudič trpel še mesece, ker jih ni mogel sneti. Ko danes hudič vidi, da je nekje obešena podkev, se tega mesta izogiba,« pripoveduje, medtem ko spretno razgreto kovino oblikuje v izdelek.

»Mladi danes ne vedo, kako so nekdaj iz svinčenih črk sestavili besedilo, ki so ga nato natisnili na papir in seveda tudi obarvali,« razlaga mojster Janez iz blejskega gradu, ki na stojnici prikazuje Gutenbergovo tehnologija tiska, tudi kako je bila natisnjena prva slovenska knjiga. »Prikazan je celoten postopek, od izdelave papirja do tiskanja in knjigoveštva,« pravi.

Seveda pa si na festivali obiskovalci lahko ogledajo tudi številne viteške tabore, saj si srednji vek težko zamislimo brez teh svojevrstnih bojevnikov, ki so morali obvladati različne veščine bojevanja. »Vitez, ki je odšel v boj, je imel kar veliko možnost, da je preživel, kar je vedel že vnaprej, saj so ga nasprotniki težko premagali. Tudi če so ga zajeli, je vedel, da ga bodo po navadi pustili živega, saj so zanj zahtevali odkupnino,« o življenju srednjeveškega bojevnika pripoveduje Uroš Klaus iz ljubljanske Srednjeveške skupina kraljevega orla. Vitezi so bili namreč pogosto plemiči, ki so za boj nadeli od 20 pa vse tja do 50 kilogramov opreme, še pove.

Prireditelji so samo včeraj na festivalu našteli med sedem in osem tisoč obiskovalcev, pravi Janez Kvaternik-Kamniški. »Na tem festivalu lahko obiskovalci doživijo pristno zgodbo. V večini taborov lahko poskusijo pristen meč ali oklep, na srednjeveški tržnici lahko vidijo, kako so nekdaj kovali oklep, česar v Sloveniji še ni bilo,« razlaga. Ob tem lahko srečajo še rablja, tatove, berače, vaško obrekljivko, biriča, sodnika in stražarje helebardiste, ne nazadnje so prireditelji poskrbeli tudi za otroke, ki jih čakajo številne animacije.

Sicer je bil vrhunec včerajšnjega dogajanja večerna uprizoritev bitke iz leta 1439, ko je Jan Vitovec v Šentrupertu na Dolenjskem na ukaz celjskih knezov zbral vojsko, ki je napadla mokronoški grad. Obiskovalci so v velikem boju lahko opazovali, kako so se pomerili pravi srednjeveški vitezi, ki so se bojevali z meči ter streljali s topovi in katapulti.

Z rokodelskimi srednjeveškimi veščinami se sodelujoče skupine predstavljajo še danes, ko se bodo v lokostrelskem turnirju pomerili tudi znani Slovenci: raper, igralec, komik in prevajalec Boštjan Gorenc – Pižama, glasbenik, gledališki improvizator in komik Andrej Težak – Tešky, puščavski lisjak Miran Stanovnik, boksar Dejan Zavec, inštruktor varne vožnje Brane Küzmič in pevka Ines Erbus.

»V Sloveniji smo končno našli prostor, kjer lahko pripeljemo tako število srednjeveških skupin. Festival se namreč odvija na 50.000 kvadratnih metrih, prihodnje leto pa bo še večji in še boljši,« pa že napoveduje organizator Srednjeveškega festivala Šentrupert Miha Petrič.

‹ nazaj